Borelioza velja v Sloveniji za endemično bolezen, a je kljub njeni razširjenosti v zvezi z njo še vedno veliko strahu, nejasnosti in napačnih prepričanj. Je vsaka utrujenost lahko znak borelioze? Kaj pomenijo pozitivna protitelesa? Kdaj gre za resnično bolezen in kdaj le za breme pretirane zaskrbljenosti? Zakaj borelioza ni urgentno stanje in zakaj je hkrati ena najhvaležnejših okužb za zdravljenje? O tem se je infektolog David Zupančič (DZ) pogovarjal z izr. prof. dr. Dašo Stupica, infektologinjo s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana. Izr. prof. Stupica je med redkimi strokovnjaki v Sloveniji, ki se posveča boreliozi tako v klinični kot raziskovalni praksi.DZ: Gremo kar k »slonu v sobi«. Kaj torej je borelioza?DS: Borelioza je bolezen, ki jo povzroča bakterija iz skupine spirohet, imenovana Borrelia. Okužba ne vodi vedno v bolezen - naš imunski sistem lahko bakterijo uniči, še preden sploh zbolimo. Najpogosteje pa se borelioza začne z značilno spremembo na koži – migrirajočim eritemom.
DZ: To je tisti obročast izpuščaj, ki izgleda kot tarča?DS: Točno tako. Imenuje se erythema migrans in ga opazimo v 90–95 % primerov. Je zelo specifičen – patognomoničen – kar pomeni, da sam po sebi zadostuje za diagnozo.
DZ: Kaj pa tisti primeri, ko ni izpuščaja? Ljudje imajo glavobole, utrujenost, motnje spanja … Je lahko tudi to borelioza?DS: Lahko, ampak zelo redko. Borelioza se praviloma izrazi. Če ni ničesar oprijemljivega – ne kožnega izpuščaja ne prizadetosti živčevja ne prizadetosti sklepov – potem je verjetneje, da gre za kaj drugega. V takih primerih protitelesa proti boreliji pogosto niso v pomoč. Prisotna so lahko tudi pri ljudeh, ki so okužbo preboleli pred leti - ne da bi sploh zboleli.
DZ: Zakaj pacienti z boreliozo ne sodijo na urgenco?DS: Ker zdravljenje ni časovno občutljivo v smislu ur ali dni. Seveda je bolje, da začnemo čim prej, a tudi nekajdnevna zamuda ne bo povzročila trajne škode. Zdravljenje je praviloma peroralno – s tabletami antibiotika – in je zelo uspešno. Velika večina bolnikov z značilno kožno spremembo popolnoma ozdravi.
DZ: Včasih pa ni več tako preprosto – kot recimo pri nevroboreliozi. Se spomniš kakšnega primera?DS: Spomnim se gospoda, ki je imel tako hude bolečine v prsnem košu in trebuhu zaradi vnetja živčnih korenin, da je razmišljal o samomoru. Večkrat je bil obravnavan na urgenci in imel opravljene številne preiskave. Na koncu je bilo ugotovljeno, da gre za nevroboreliozo. Zdravljenje z antibiotikom mu je hitro pomagalo.
DZ: Nedavno mi je nek gospod omenil izraz »zastarana borelioza«, kasneje pa sem nanj naletel tudi na forumih. Ali sploh obstaja kaj takega?DS: Ne v strokovnem smislu. Morda mislijo na kronično obliko bolezni, ki pa je redka in jo prepoznamo po specifičnih znakih, kot je atrofični akrodermatitis – kronična sprememba kože. Če pa nekdo deset let po vbodu klopa začne tožiti zaradi utrujenosti in težav s koncentracijo, to verjetno ni borelioza.
DZ: Torej: imam pozitivna protitelesa, pa nisem imel izpuščaja, sklepnih težav, živčnih bolečin – samo utrujenost. Kaj naj si mislim?DS: Da si verjetno nekoč že prišel v stik z bakterijo, a si okužbo prebolel brez simptomov. Borelijska protitelesa ima do petina Slovencev, saj živimo na endemičnem območju za lymsko boreliozo. Sama prisotnost protiteles torej ni dokaz, da je tvoja utrujenost posledica borelioze.
DZ: Kaj bi rekla človeku, ki najde klopa? Kdaj naj gre k zdravniku?DS: Če se nekaj dni po vbodu klopa pojavi rdečina, ki se veča, naj v naslednjih dneh obišče zdravnika. Če rdečine ni, pa zgolj opazuj telo v naslednjih tednih. Ni potrebe po paniki. In zelo pomembno: ne potrebujemo preventivnega antibiotika ob vsakem vbodu klopa.
