V sprejem Državnemu zboru je bil po nujnem postopku vložen predlog Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu.
Predlog zakona v primeru sprejetja prinaša naslednje:
1. Podaljšanje roka za imenovanje odgovornega nosilca
Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki v dovoljenju za izvajanje zdravstvene dejavnosti, v registru zasebnih zdravstvenih delavcev oziroma v koncesijski dokumentaciji še nimajo navedenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, so po trenutno veljavnih predpisih do 17. 12. 2024 dolžni ministrstvu za zdravje oziroma koncedentu sporočiti odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti.
Predlog zakona pa predvideva podaljšanje roka za imenovanje odgovornega nosilca do 17. 12. 2025 tako z vidika dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti kot z vidika koncesij.
2. Podaljšanje obdobja podeljenih koncesij
Koncesijam, katerih obdobje podelitve se izteče v letu 2025 in za katere še ni začet postopek podelitve nove koncesije v skladu s 44.a do 44.k členom ZZDej, se po predlogu zakona podelitve koncesije podaljša za eno leto.
3. Podaljšanje ukrepa dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih
Predlog zakona podaljšuje dodatek za zdravstvene delavce in sodelavce v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih v javnih zdravstvenih zavodih do 31. decembra 2026. Sredstva za izplačilo dodatka pa se po predlogu zakona zagotavljajo zgolj iz naslova preseganja glavarinskih količnikov in ne več tudi iz naslova količnikov iz storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti.
4. Podaljšanje ukrepa dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine
Po predlogu zakona bo dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine pripadal zdravniku, ki mu je na podlagi nacionalnega razpisa ali razpisa za izvajalca iz a18.a člena ZZdrS prvič odobrena specializacija iz družinske medicine poleg v letih 2023, 2024 tudi v letih 2025 ali 2026, in sicer v višini 1000 eurov bruto mesečno. Dodatek se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače, izplačuje pa se celotno obdobje trajanja specializacije.
V primeru podaljšanja specializacije se dodatek izplačuje tudi za obdobje tega podaljšanja, pri čemer pa predlog zakona predvideva, da se upravičenost do dodatka omeji na največ šest let od začetka opravljanja specializacije. Specializant, ki je pri delodajalcu zaposlen le del meseca ali ki je v času opravljanja specializacije odsoten več kot 20 zaporednih delovnih dni, po predlogu zakona pa tudi specializant, ki je zaposlen za delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, je upravičen do sorazmernega dela dodatka za izbiro specializacije, v primeru celomesečne odsotnosti pa do dodatka ni upravičen.
Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2033.
5. Dodatne ambulante družinske medicine
Predlog zakona predvideva ohranitev ambulant za neopredeljene, spreminja pa se naziv teh ambulant, in sicer se predlaga, da se te ambulante imenujejo »dodatne ambulante družinske medicine«.
Zavarovana oseba, starejša od 19 let, brez splošnega osebnega zdravnika bo tako lahko uveljavljala pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine. Če zavarovana oseba v času izbire in opredelitve na dodatno 19 ambulanto izbere splošnega osebnega zdravnika v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, izbira in opredelitev na dodatno ambulanto prenehata.
Dodatna ambulanta se organizira pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega osebnega zdravnika v skladu z 80. členom ZZVZZ ni mogoča. Sredstva za delovanje dodatne ambulante se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Predlog zakona predvideva nekoliko drugačne pogoje za vključevanja v dodatno ambulanto in sicer se po predlogu zakona vanjo vključujejo:
- zdravniki z licenco na področju splošne oziroma družinske medicine, ki dosegajo minimalno obremenitev zdravnika specialista družinske medicine na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in imajo najmanj 0,9 tima,
- zdravniki z licenco na področju splošne oziroma družinske medicine, ki so zaposleni v socialnovarstvenem zavodu, in sicer v ambulantah splošne medicine,
- specializanti, ki izpolnjujejo pogoje iz 20.a člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19 in, 199/21, 136/23 – ZIUZDS in 35/24), pod pogojem, da jim javni zdravstveni zavod, kjer se organizira dodatna ambulanta, zagotovi ustrezno mentorstvo,
- upokojeni zdravniki z licenco na področju splošne oziroma družinske medicine,
- drugi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki že opravljajo delo v ambulantah splošne oziroma družinske medicine.
Na podlagi izbire in opredelitve na dodatno ambulanto lečeči zdravnik pridobi vse pravice in dolžnosti ter pristojnosti splošnega osebnega zdravnika, vključno s pridobitvijo upoštevne zdravstvene dokumentacije zavarovane osebe. Podrobnejšo vsebino in način organiziranja dodatnih ambulant določi minister, pristojen za zdravje. Način financiranja dodatnih ambulant se določi v programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja iz prvega odstavka 63. člena ZZVZZ, pri čemer se pri elementih cene za oblikovanje programa upošteva 65. člen ZZVZZ.
Ukrep iz tega člena velja od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2026.
Oddelek za pravne zadeve
