Z Italije prihajajo zaskrbljujoče novice o napadu na več zdravnikov. Zdravstveno osebje se je več tednov borilo za življenje 23-letnice, ki se je hudo poškodovala s skirojem. Po več posegih in zahtevnem zdravljenju, je pred dnevi umrla med operacijo.
50 njenih svojcev in prijateljev je po smrti mlade ženske vkorakalo v bolnišnico Policlinico Riuniti in fizično napadlo zdravnike in drugo medicinsko osebje.
"Nezaslišano je, da država ne ukrepa proti osebam, ki napadajo tiste, ki kljubujejo nemogočim razmeram in brez kakršne koli zaščite opravljajo svoje delo. Država, ki se ima za civilizirano, bi morala zaščititi zdravstvene delavce,"
so po napadu poudarili številni zaposleni v zdravstvu.
Dogodek se je v javnosti odmeval tudi zaradi viralnega videoposnetka, ki so ga, potem, ko so se zaklenili v ambulanto in zagradili vrata, posneli zdravstveni delavci.
Družina je po poročanju italijanskih medijev za smrt okrivila bolnišnično osebje. Predstavnik bolnišnice je dejal, da bolnišnica in pravosodni organi preiskujejo smrt.
V isti bolnišnici sta se od takrat zgodila
dva napada: v nedeljo pozno zvečer je 18-letni bolnik na urgentnem oddelku napadel tri medicinske sestre, v ponedeljek pa je sin bolnika napadel medicinski sestri in varnostnika, so sporočili policija in osebje.
"V bolnišnicah
želimo ničelno toleranco do nasilja. Želimo, da vojska državljanom in zdravnikom da vedeti, da so zaščiteni," je po poročanju časopisa Il Messaggero, ki ga povzema Guardian, dejala Barbara Mangiacavalli, vodja državnega združenja medicinskih
sester.
Predsednik italijanske nacionalne zveze zdravnikov Filippo Anelli se je pridružil pozivu k vojaški zaščiti in pozval predsednico vlade Giorgio Meloni, naj za izboljšanje varnosti bolnišnic uporabi
sredstva EU-ja, namenjena okrevanju po covidu.
Na spletni strani change.org je zdravnik Salvatore La Gatta predlagal spremembo zakonodaje. Predlog predvideva, da tisti, ki napadejo zdravnike, medicinske sestre ali socialno-zdravstvene delavce, ne bi smeli biti upravičeni do privilegijev brezplačnih
zdravstvenih storitev.
Minister za zdravje Orazio Schillaci je nedavne incidente označil za "sramotne", njegov namestnik Marcello Gemmato pa je dejal, da takšni zločini ne bodo ostali nekaznovani. Senator iz premierkine stranke Bratje
Italije Ignazio Zullo je predlagal, da bi ljudi, ki napadejo zdravstveno osebje, za tri leta izključili iz brezplačnega bolnišničnega zdravljenja, s čimer si je prislužil podporo nekaterih zdravniških združenj.
Tako kot druge evropske države se tudi Italija spoprijema s krizo v javnem zdravstvu, saj ji primanjkuje osebja, to pa se spopada s stresnimi delovnimi pogoji in nizkimi plačami."Nasilje je eden od glavnih vzrokov, zaradi katerih ljudje zapuščajo poklice v zdravstvu," je
dejala Delia Epifani, vodja sindikata italijanskih zdravnikov SMI v Apuliji, kjer je tudi Foggio.
V javnosti je močno odmeval tudi nedavni primer napada na specializanta v dežurni ambulanti v Maruggiu, ki je razkril zaskrbljujoč trend nasilja nad zdravstvenimi delavci v Italiji. Po podatkih inštituta, ki ga je leta 2023 ustanovilo italijansko Ministrstvo za zdravje, je bilo samo lani zabeleženih 4.100 primerov fizičnega nasilja nad zdravstvenimi delavci, kar pomeni povprečno 11 na dan. Skupaj z verbalnimi napadi število naraste na zaskrbljujočih 16.000 primerov.
Italijanski zdravstveni delavci so pozvali vlado, naj po vrsti napadov na zdravnike in medicinske sestre bolnišnice zavaruje z vojsko. Pravijo, da niso le preobremenjeni in premalo plačani, temveč tudi fizično ogroženi.
Sindikat zdravnikov splošne medicine, ki se že leta bori za konkretne ukrepe za zajezitev nasilja, osnutek zakona ocenjuje kot korak v pravo smer, saj ne posega v pravico do zdravstvene oskrbe – ki jo zagotavlja ustava – temveč
predvideva začasno prekinitev brezplačnega dostopa do zdravljenja. Ukrep bi za napadalce veljal za obdobje treh let po napadu, pri čemer bi lahko upoštevali tudi morebitno zaostritev sankcije v primeru ponovitve kaznivega dejanja.
Na vse več primerov nasilja nad zdravstvenimi delavci opozarjamo tudi v Sloveniji. Zdravniška zbornica Slovenije je zato skupaj z Lekarniško zbornico Slovenije ter Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije Državni zbor
vložila pobudo za spremembo kazenskega zakonika bi vsem zdravstvenim delavcem zagotovila večje kazenskopravno varstvo, če bi bili pri delu žrtve napada ali groženj. Odločevalcem smo s tem dali možnost, da zaščitijo vse zdravstvene delavce,
ki jih je zaradi slabih pogojev dela in preobremenjenosti, v sistemu žal vedno manj.
