Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović pa je dodala, da ni točnih podatkov, koliko zdravnikov zapusti klinike, urgentne ambulante, intenzivne terapije in odide v zasebni sektor, ki je sicer vključen v javni zdravstveni sistem, vedo pa, da v tujino odide vsaka 10. generacija zdravnikov.
Izpostavila je, da čeprav zdravniki svoj poklic čutijo kot poslanstvo, to ne sme pomeniti dela v tako nemogočih pogojih, da uničijo svoje zdravje. "Ljudje želijo imeti sveže in spočite zdravnike," je dodala. Zagotovila je, da večina zdravnikov za svoje paciente naredi vse, kar je v njihovi moči.
Pokorn in Beović sta opozorila še, da digitalizacija zdravstva pomeni večjo kakovost in varnost, ne pa tudi hitrejše obravnave. "Zdaj je veliko več klikanja v informacijski sistem, kar upočasni delo in te vleče stran od bolnika," je dejal Pokorn. "Treba bo zmanjšati administrativne obremenitve, ki so posledica digitalizacije, da se ne bomo z bolnikom ukvarjali pet minut, z vpisovanjem podatkom pa 25, ampak obratno," je še ponazoril.
Beović pa je dodala, da zdravniško delo ni izpolnjevanje formularjev, kot so bolniški listi, ampak da bi se moralo njihovo delo končati z odločitvijo, da bolnik potrebuje bolniški dopust. Obrazce pa bi po njenih besedah lahko izpolnjevali drugi kadri.
Sopredsedujoči AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja Janko Burgar pa je dejal, da je največji izziv slovenskega zdravstva sistemski pristop. "Zdravstva ne bomo rešili, če ne bomo razumeli, da gre za servis, ki ima gospodarske značilnosti," je prepričan. Dobro pa je, da smo v Sloveniji poenoteni v tem, kakšno zdravstvo hočemo. "Enotni smo, da je to javno, dostopno in do bolnikov usmerjeno zdravstvo," je poudaril.
