Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

(SVETOVNI DAN USTNEGA ZDRAVJA, 20. 3.) ''Ko zaboli je že prepozno''

19.03.2024 14:24

»Kronični bolniki morajo zobozdravnika obiskati pogosteje kot zdravi ljudje. V primerih kronične bolezni je potrebna kontrola na 6 do 8 mesecev. Nujna je redna in učinkovita ustna higiena, ki mora biti prilagojena kronični bolezni. Za zdravo ustno votlino in urejeno kronično bolezen je izjemnega pomena sodelovanje pacienta, zdravnika in zobozdravnika. S skrbjo za ustno zdravje poskrbimo tudi za svoje splošno zdravje,« je v uvodu v novinarsko konferenco ob 20. marcu, svetovnem dnevu ustnega zdravja, poudaril Matej Praprotnik, dr. dent. med., vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Odboru za zobozdravstvo, Zdravniške zbornice Slovenije, ki že peto leto izvaja projekt ozaveščanja prebivalcev o pomenu ustnega zdravja. 

V sodelovanju z zdravniki in zobozdravniško delovno skupino za ustno zdravje je Zdravniška zbornica lani začela s kampanjo ozaveščanja, da lahko slabo ustno zdravje poslabša kronične bolezni. Letos predstavljamo povezavo s tremi sistemskimi boleznimi, ki pogosto prizadenejo prebivalce – osteoporoza, sladkorna bolezen in demenca. V sklopu projekta so nastali štirje videoposnetki, ki so dostopni na našem YouTube kanalu in informativni plakat. Več kot 200 plakatov bo izobešenih v zobozdravstvenih ordinacijah po vsej Sloveniji.

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je poudaril: »V Sloveniji ima okrog 10 % prebivalstva sladkorno bolezen, kar je precej ljudi. Pomembno je sodelovanje med stroko in pacienti ter komunikacija, kajti če pacient ne obvesti zobozdravnika o svoji bolezni, lahko to pripelje do nadaljnjih nevšečnosti in zapletov. Pacienti velikokrat odlašajo z obiskom zobozdravnika, dokler jih ne boli. Ko pa zaboli, je že prepozno. Zato sta izjemnega pomena preventiva in ozaveščanje pacientov.«

»V javnosti vedno poudarjamo pomen rednih kontrol pri zobozdravniku, ki so za odrasle osebe svetovane na eno leto, seveda pa nas zdravstvene in včasih tudi čustvene situacije v odrasli dobi pahnejo iz ravnovesja, kar lahko predstavlja potrebo po pogostejši obravnavi. Situacije, v katerih se lahko znajdemo kot kronični bolniki, nam namreč rušijo dnevno rutino, sploh v obdobjih nenadzorovane bolezni in ob akutnih poslabšanjih. Takrat se potreba po skrbi za ustno zdravje poveča, torej preventivni obisk zobozdravnika enkrat letno ni več ustrezen nasvet. Starejši in tisti s kroničnimi boleznimi so po potrebah bolj podobni otrokom kot odraslim, saj se jim stanje telesa spreminja hitreje kot sicer, imajo več potreb in jih težje samostojno zadovoljijo. Temu primerno mora biti tudi spremljanje splošnega in ustnega zdravja. Torej ne več obisk zobozdravnika enkrat letno, ampak na šest mesecev, ne več umivanje dvakrat dnevno, ampak pogosteje oziroma prilagojeno in v nekaterih primerih tudi s pomočjo svojcev,« je izpostavil Matej Praprotnik, dr. dent. med.

 


Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki v Ljubljani, je opozoril, da je povezava med ustnim zdravjem in sladkorno boleznijo dvosmerna. Neurejena sladkorna bolezen se v ustni votlini lahko kaže kot občutek suhih in pekočih ust, izguba okusa, ustni zadah, glivične okužbe, slabo celjenje ran, krvavitev iz dlesni, majavost zob in parodontalna bolezen, ki lahko vodi v izgubo zob. Slabo ustno zdravje pa lahko poslabša sladkorno bolezen in oteži nadzorovanje sladkorja. Pri osebah s sladkorno boleznijo se parodontalna bolezen pojavlja pogosteje in v bolj napredovali obliki ter vpliva na urejenost glikemije. Zgodnje odkrivanje parodontalne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo je pomembno, da se ohranijo zdrava obzobna tkiva in zobovje, poleg tega pa vsako vnetje v telesu otežuje vodenje sladkorne bolezni in uravnavanje krvnega sladkorja. Skrb za ustno zdravje oseb s sladkorno boleznijo je pomembna, da se ohrani zdrave zobe in obzobna tkiva, prepreči zaplete in izboljša kakovost življenja. Za sladkorne bolnike je nujna ustrezna nega ter redno spremljanje in obravnava pri zobozdravniku. Pacient mora zobozdravnika seznaniti s svojo boleznijo in z zdravili, ki jih uporablja, da lahko zobozdravnik pravilno načrtuje zdravljenje.

 

Družinska zdravnica mag. Tatjana Cvetko, dr. med., vodja Društva Primorske spominčice, je poudarila, da je manjše število zob pri starejših povezano s povečanim tveganjem za kognitivni upad in pojav demence. Celostna oskrba bolnika z demenco obsega tudi skrb za ustno zdravje. Bolniki zaradi narave bolezni izgubijo potrebo, motivacijo in spretnost umivanja zob kot enega od osnovnih higienskih opravil. Posledično je treba redno umivanje zob uvesti med vsakodnevna rutinska opravila že na začetku bolezni. Poznavanje zgodnjih znakov demence, posebnosti sporazumevanja pri demenci in vključevanje svojcev lahko pripomore k boljši zobozdravstveni oskrbi bolnikov z demenco. Svojci lahko bolniku z demenco pomagajo tako, da ga motivirajo in bolniku kupijo prijazne pripomočke za umivanje zob, dokler bolnik zmore to opravilo sam, v kasnejših fazah pa tako, da mu nudijo pomoč pri izvajanju ustne higiene. Za bolnike z demenco je priporočljivo, da se izogibajo sladkim jedem in uživajo dovolj tekočine, vode za žejo. Sistematični preventivni pristop in redni pregledi pri zobozdravniku izboljšajo ustno zdravje in odložijo potrebo po dodatnem zdravljenju. Primerno ustno zdravje z lastnimi ali saniranimi zobmi pa omogoča bolniku primerno prehranjevanje.

 

 

O povezavi ustnega zdravja in osteoporoze je spregovoril prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., vodja endokrinološkega oddelka v UKC Ljubljana, ki je razložil, da je osteoporoza sistemska bolezen kosti, ki vpliva tudi na ustno zdravje. Nižja mineralna kostna gostota in osteoporozni zlom pomenita več izgubljenih zob. Po menopavzi sta verjetno precej povezani tudi osteoporoza in parodontalna bolezen. Zdravljenje osteoporoze z zelo pogostimi, močnimi, antiresorptivnimi zdravili lahko povzroči redke, vendar hude neželene učinke, med katerimi je najbolj znana osteonekroza čeljusti. Dejavniki tveganja za razvoj osteonekroze čeljusti so lokalni invazivni kirurški posegi na zobeh, ekstrakcija zoba ali vstavitev implantata, genetski dejavniki, sladkorna bolezen in zdravila, predvsem visoki odmerki antiresorptivnih zdravil. Za zdrave kosti je zelo pomembna redna telesna aktivnost, pri kateri so kosti obtežene z gravitacijo, zadosten vnos kalcija, vitamina D in beljakovin. Dime Sapundžiev, dr. dent. med., specialist oralne kirurgije, pa je poudaril pomembnost sodelovanja vseh vpletenih – zdravnika, zobozdravnika in pacienta. Vsem bolnikom z osteoporozo, ki bodo začeli zdravljenje z antiresorptivnimi zdravili, se pred zdravljenjem svetuje obisk in posvet pri zobozdravniku, da se morebitni posegi med zdravljenjem ustrezno načrtujejo in prilagodijo. Zelo pomembno je tudi, da zdravnik in zobozdravnik poznata tveganja in stranske učinke zdravljenja z antiresorptivi.

Vse vsebine in aktivnosti so predstavljene in dostopne na naši spletni strani https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/ustno-zdravje in na našem Facebooku https://www.facebook.com/ustnozdravje.