Predlog zakona o evtanaziji je v rokah parlamenta, a prinaša v družbo velike spremembe v odnosu do življenja in smrti, v odnosu do šibkejših, bistveno se dotika zdravniškega poklica, zato se zdravniki čutijo dolžne opozoriti na možnost zlorab in na dejstvo, da zdravniki ne morejo biti zadolženi za izvajanje te nove storitve, saj je v nasprotju s poslanstvom zdravnika, je na novinarski konferenci opozorila prof. dr. Bojana Beović, predsednica zdravniške zbornice Slovenije.
Po besedah prof. Beović predlogu zakona nasprotujejo predvsem v osnovni želji zdravnika pomagati bolniku. Evtanazija je sicer v državah, kjer jo izvajajo, razumljena kot nekakšen napredek, je pa vprašanje, ali gre res za to oziroma ali ne gre morda za zablodo. Zdi se namreč, da stremimo zgolj k idealni podobi človeka, vse drugo, na primer trpljenje ali invalidnost, pa kljub možnostim, da je tem ljudem mogoče pomagati, dojemamo kot nevzdržno, je opozorila.
Predlagani zakon po njenih besedah predvideva, da bi bili zdravniki izdatno vključeni v posege, povezane z evtanazijo, kar bo dodatno bremenilo njihovo delo. Nasploh po mnenju mnogih zdravniška vloga v omenjenem postopku v zakonu ni ustrezno opredeljena, saj predvideva, da bodo zdravniki izvajalci evtanazije, čemur se bodo lahko izognili le z ugovorom vesti, kar pa je skrajna možnost.
Skupno vsem bolnim in tudi zdravim je, da se bojijo trpljenja ob zaključku življenja. »Imamo možnosti pomoči za lajšanje trpljenja, del tega je paliativna oskrba,« je dejala dr. Maja Ebert Moltara, zdravnica na Onkološkem inštitutu, ki se že nekaj let ukvarja s paliativno oskrbo bolnikov. Kot je dejala, umre vsako leto v Sloveniji več kot 20 tisoč ljudi zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni in vsi bi potrebovali pomoč. Njene izkušnje kažejo, da bolniki v času akutnih bolečin prosijo za smrt, a ko jim bolečino z zdravili olajša, so hvaležni. Mobilni paliativni timi gredo k bolnikom tudi na dom, da mu pomagajo, vendar jih ni dovolj za vse in niso na voljo povsod po državi. »Moj poziv družbi je, naj omogoči bolnim pomoč,« je dejala Maja Ebert Moltara.
Zdravniki so opozorili, da »neznosno trpljenje«, zaradi katerega naj bi imel po predlogu zakona vsak odrasel državljan možnost vloge za smrt, nima le zdravstvenega izvora, pač pa je tudi socialno pogojeno z osamljenostjo, revščino, nezaželenost in breme družini. »Bojim se zlorab zakona. Poleg paliativne oskrbe potrebujemo tudi socialno pomoč,« je dejala Ebert Moltara.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je opozoril na mnenje Svetovnega zdravniškega združenja, da se sodelovanje ali uboj bolnika ne spodobita za zdravniški poklic. Takšnemu mnenju so po njegovih besedah zavezani tudi v slovenskem zdravniškem društvu. "Zato nasprotujemo aktivnemu ubijanju bolnika, v zameno pa ponujamo dobro dostopno paliativno oskrbo, s katero lahko pomagamo trpečemu, da zadnje dni življenja preživi na človeka dostojen način," je dejal.
Prof. dr. Matjaž Zwitter je zasnoval, mariborska študenta medicine pa izvedla anketo med člani društev bolnikov in invalidov. Pokazalo se je, da jih kar 88 odstotkov zakona ni prebralo. Ko so ga prebrali, bi zakon podprlo le 47 odstotkov anketiranih, 26 odstotkov ga povsem zavrača, 27 odstotkov pa pričakuje, da bo pravica PPKŽ omejena.
Povezava do preliminarnih rezultatov ankete o odnosu do predlaganega zakona, ki so jo opravili med tistimi, ki jih zakon najbolj zadeva – bolniki in invalidi:
https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/novice-dokumenti/anketa-preliminarna-predstavitev-2-3-2024.pptx?sfvrsn=5eab0136_3
Dodatne informacije o pomoči pri samomoru in evtanaziji: https://www.zdravniskazbornica.si/za-javnost/zbrana-vsebina-o-pomo%C4%8Di-pri-samomoru-in-evtanaziji
Brošura o evtanaziji: https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/tedenski-bilten-fs/bro%C5%A1ura-o-evtanaziji.pdf?sfvrsn=558f0136_3
