Multidisciplinary Journal Club
– Multidisciplinarni klub
strokovne literature
Janez Tomažič
V reviji Isis ustanavljamo novo rubriko, Strokovni kotiček, kjer bom skušal zajeti aktualne
novosti s čim širšega področja strokovne literature medicine. Seveda je to idealistični načrt, ki bo imel
na začetku »otroške bolezni« in zanesljivo potrebuje določen čas za razvoj in izboljšave. Vsekakor pa
menim, da je v poplavi najrazličnejših, deloma usmerjenih in tudi sponzoriranih »medicinskih« časopisov taka rubrika dobrodošla in na nek način tudi nujno potrebna. Ob njeni najavi tudi prosim vse kolege
z različnih področij medicine za pomoč, saj so dobrodošli vsi namigi ter predlogi za izboljšanje tega
»literarnega kotička«, kot seveda tudi konkretne publikacije z različnih področij medicine, za katere menite, da so pomembne in vredne objave ter seznanitve občestva celotnega slovenskega zdravništva.
Zahvaljujem se uslužbencem Centralne medicinske knjižnice MF UL za sodelovanje in pomoč.
»Zaželite mi srečo« pri tem zanimivem popotovanju … jaz pa Vam želim »Pogled izza horizonta« …
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. (pišite mi na: janez.tomazic@kclj.si)
Kronična ledvična bolezen
Odličen pregledni članek o kronični ledvični
bolezni (KLB), ki predstavlja svetovni javno-zdravstveni krizni problem. V pričujočem članku
so prikazani temeljni pristopi obvladovanja KLB,
kot so nadzor krvnega tlaka in krvne glukoze,
blokada renin-angiotenzin-aldosteronskega
sistema, zdravljenje s statini in dietno vodenje
tovrstnih bolnikov. Pomembna informacija,
predvsem za ne ozko specializirane zdravnike s
področja nefrologije, je pregled novih razredov
ledvičnih »zaščitnih« učinkovin. Prikazani so
zaviralci natrijevih glukoznih koprenašalcev-2
(zaviralci SGLT-2), agonisti receptorja za gluka-gonu podobni peptid-1 (agonisti receptorja
GLP-1), antagonisti receptorja za nesteroidni
selektivni mineralokortikoid in antagonisti
endotelijskih receptorjev.
Vir: Chen TK, Hoenig MP, Nitsch D, Grams
ME, et al. Advances in the management of
chronic kidney disease. BMJ 2023; 383:
074216; doi: 10.1136/bmj-2022-074216
Multipla skleroza
Multipla skleroza (MS) ostaja eden najpogostejših vzrokov za nevrološko prizadetost pri
mlajši odrasli populaciji (18–40 let).
V članku so
prikazane nove patofiziološke ugotovitve s
poudarkom pomena interakcij med genetiko in
okoljem, izboljšave diagnostičnih kriterijev,
usklajene smernice za MRI in priporočila za
zdravljenje MS. Razumevanje in zajemanje
dolgega prodromalnega obdobja MS bi dodatno
izboljšalo zgodnejšo diagnostiko, zgodnejše
imunomodulatorno zdravljenje in posledično
boljšo kakovost življenja tovrstnih bolnikov.
Prihodnji izzivi vključujejo razvoj učinkovin za
preprečevanje nevrodegenerativnih procesov
bolezni in iskanje občutljivih slikovnih in krvnih/
likvorskih biokazalcev za diagnostiko, prognozo
in spremljanje učinkovitosti zdravljenja ter
pozornost glede kognitivnih problemov.
Vir: Jakimovski D, Bittner S, Zivadinov R,
Morrow SA, et al. Multiple sclerosis.
Lancet; 2024; 403: 183–202; doi: 10.1016/
S0140-6736(23)01473
Astma
Obolevnost in umrljivost zaradi astme sta se
v zadnjih 15 letih močno zmanjšali in pri večini
bolnikov lahko bolezen dobro obvladujemo.
Vendar številni bolniki žal še vedno niso deležni
zdravljenja oz. ustreznega zdravljenja. Treba je
bolje izobraziti tako bolnike kot zdravstvene
delavce, kdaj in kako izboljšati zdravljenje.
50 Revija ISIS
Marec 2024
Strokovni kotiček
Vodenje astme je sestavljeno iz cikla
ocenjevanja obvladovanja astme,
dejavnikov tveganja ter ustrezne
prilagoditve zdravil. Z uvedbo bioloških zdravil je zdravljenje hude astme
vstopilo v dobo natančnejše tarčne
medicine – premik, ki vodi klinikove
ambicije k boljši remisiji bolezni.
Bolniki s hudo astmo imajo pogosto
komorbidnosti, ki prispevajo k težavam same astme, to pa zahteva širši
pristop k zdravljenju.
V članku je prikazana epidemiologija, patofiziologija, diagnoza in
zdravljenje astme pri otrocih in
odraslih.
Vir: Porsbjerg C, Melen E, Lehtimaki L, Shaw D, et al. Asthma.
Lancet. 2023; 401; 858–73; doi:
10.1016/S0140-6736(22)02125
Revmatična
polimialgija
Revmatična polimialgija je vnetna
bolezen, ki prvenstveno povzroča
bolečine in okorelost, predvsem v
ramenih in medeničnem obroču, pri
ljudeh, starejših od 50 let. Ker ni
specifičnih diagnostičnih testov,
diagnoza temelji na izključitvi drugih
bolezni s podobnimi kliničnimi
manifestacijami. S slikovno diagnostiko (najpogosteje ultrazvok) lahko
prepoznamo patološki substrat
revmatične polimialgije in se vse
pogosteje uporablja za podporo
klinične diagnoze ali za odkrivanje
sočasnega velikoceličnega arteriitisa
(temporalni arteriitis). Glukokortikoidi v dnevnem odmerku od 12,5 do 25
mg prednizona pri večini posameznikov povzročijo remisijo, vendar se pri
40 do 60 % obolelih ob zmanjševanju
odmerka zdravila pojavijo recidivi.
Ocenjevanje aktivnosti bolezni je
lahko težavno, ker se lahko bolečina,
povezana s pogostimi komorbidnostmi, kot so osteoartritis in tendinopatije, vrne, ko zmanjšamo odmerek
glukokortikoidov, reaktanti akutne
faze pa se med izbruhi bolezni pri
posameznikih, ki se zdravijo, povečajo
manj, kot bi pričakovali, ali pa se
lahko povečajo iz drugih razlogov. Pri
iskanju učinkovitejših in varnejših
zdravil sta se v kontroliranih kliničnih
raziskavah izkazala tocilizumab in
sarilumab. Na vidiku so tudi druga
tarčna zdravila.
Vir: Espigol-Frigole G, Dejaco C,
Mackie SL, Salvarani C, et al.
Polymyalgia rheumatica. Lancet
2023; 402: 1459–72.
Semaglutid in srčno-žilni izidi pri debelosti
brez sladkorne
bolezni
Dokazano je, da semaglutid
(agonist receptorja GLP-1), zmanjša
tveganje za neželene srčno-žilne
bolezni (SŽB) pri bolnikih s sladkorno
boleznijo (SB). Ni znano, ali lahko
semaglutid zmanjša SŽ tveganje,
povezano s prekomerno telesno težo v
odsotnosti SB. Primarni cilj kontrolirane klinične raziskave je bila smrt
zaradi KV vzroka ter miokardnega
infarkta ali možganske kapi brez
smrtnega izida. Skupno je bilo vključenih 17.604 bolnikov; 8.803 so
prejemali semaglutid in 8.801 placebo. Primarni KV končni dogodek se je
pojavil pri 569 od 8.803 bolnikov (6,5
%) v skupini s semaglutidom in pri
701 od 8.801 bolniku (8,0 %) v skupini s placebom (HR 0,80; 95 % IZ,
0,72 do 0,90; p<0,001). Neželeni
učinki, ki so povzročili trajno prekinitev preskušanega zdravila, so se
pojavili pri 1.461 bolnikih (16,6 %) v
skupini s semaglutidom in 718 bolnikih (8,2 %) v skupini s placebom
(P<0,001).
Zaključek raziskave: Pri
bolnikih s KVB in prekomerno telesno
težo ali debelostjo, vendar brez SB, je
bil tedenski subkutani semaglutid v
odmerku 2,4 mg boljši od placeba pri
zmanjšanju incidence smrti zaradi SŽ
vzrokov ter miokardnega infarkta ali
možganske kapi brez smrtnega izida
pri povprečnem spremljanju 39,8
meseca. (Raziskavo je financiralo
podjetje Novo Nordisk.)
Vir: Lincoff AM, Brown-Frandsen
K, Colhoun HM, et al. Semaglutide
and Cardiovascular Outcomes in
Obesity without Diabetes. N Engl J
Med 2023; 389: 2221–32; doi:
10.1056/NEJMoa2307563
Še dve kratki
informaciji
Osebe v Združenem kraljestvu
(UK), ki niso prejele vseh odmerkov
cepiva proti covidu-19, do katerega so
bile upravičene, so imele do 4-krat
večje tveganje, da bodo hospitalizirane ali umrle zaradi covida-19, v
primerjavi s tistimi, ki so bile v celoti
cepljene, glede na podatke iz elektronskih zdravstvenih kartotek iz celotne
populacije UK, stare 5 let ali več.
Vir: Emily Harris. Missed Vaccine Doses Tied to Worse COVID-19
Outcomes JAMA. Published online
January 31, 2024. doi: 10.1001/
jama.2023.28340
Priporočam tudi, da preletite
mnenje uredništva revije »Nature«:
How can scientists make the most of
the public’s trust in them? Nature;
2024: 626.
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.,
Klinika za infekcijske bolezni in
vročinska stanja, UKC Ljubljana, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
