Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Bodoči specialisti želijo ravnovesje med zasebnim in službenim življenjem in spoštovanje kolegov

21.02.2024 08:40


Študentje medicine in zdravniki generacije Z kot najbolj pomembno ocenjujejo ravnotežje med poklicnim in družinskim življenje, spoštovanje svojih kolegov in akademsko udejstvovanje. Ustrezno plačilo je na devetem mestu prioritet, je ugotovila slovenska študija, objavljena v prestižni reviji BMC Emergency Medicine. Nastala je pod okriljem Medicinske fakultete v Mariboru s sodelovanje številnih raziskovalnih in zdravstvenih ustanov. Zajela je 442 študentov in diplomantov medicine.

“V družbi se prevečkrat pogovarjamo na podlagi lastnih domnev in brez empiričnih meritev, ki bi nam omogočale sprejeti optimalne odločitve,” je povedal soavtor študije Luka Petravić, zdravnik pripravnik v UKC Maribor in ASEF mladi štipendist. 

Raziskovalci so ugotovili, da bi ukrepi, kot so povečanje plač, vzpostavitev standardov in normativov ter omogočanje boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem lahko pomembno spodbudilo mlade zdravnike, da izberejo tudi manj popularne specializacije. Pomembno so se razlikovale osebne vrednote, kjer je plača šele na 9. mestu, od ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli danes, da bi se več ljudi odločilo za specializacijo urgentne medicine. Tam je bila plača na 1. mestu. Tri najpomembnejše osebne prioritete so doseganje zadovoljivega  ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, izkazovanje spoštovanja s strani kolegov in aktivna vključenost v akademske dejavnosti (vsi odgovori v grafu 1).

Izkazalo se je, da je bila družinska medicina med našimi anketiranci zelo privlačna izbira specializacije. Velika večina, je družinsko medicino izbrala med prva tri mesta, ki bi jih izbrali. 31,6 % anketirancev je družinsko medicino izbralo kot svojo prvo izbiro specializacije, kot drugo izbiro jo je izbralo 38,2 %, kot tretjo pa 36,4 % anketirancev. Pri odgovorih glede specializacije iz urgentne medicine (UM) pa je bilo opaznega manj zanimanja. 4 % anketirancev je odgovorilo, da bi zagotovo izbrali to specializacijo, 11 % jih je odgovorilo, da je njihova odločitev za to specializacijo verjetna, 57 % verjetno ne in 28 %,  da zagotovo ne bodo izbrali specializacije iz UM.



Graf 1

Generacija Z (rojeni med 1995 in 2012), ki se zdaj postopno vključuje na trg dela, se pomembno razlikuje od predhodnih. Odraščali so v drugačnem okolju, zato imajo drugačne nazore ter želje, ki pa na primeru zdravnikov pri nas še niso bili dobro raziskani.

Rezultati novo objavljene študije predstavljajo do sedaj največjo in najbolj ažurno objavljeno študijo na tem področju v Sloveniji in kvantificirajo mnenja študentov medicine ter zdravnikov, ki še niso izbrali specializacije. Rezultati bi bili lahko uporabljeni pri oblikovanju delovne politike, ki bo bolje sprejemala mlajše zdravnike, ki sedaj vstopajo na trg dela in pomagala izpopolniti pomanjkanja na področjih specializacij, ki imajo nizko zanimanje, a so vseeno zelo pomembne za delovanje celotnega sistema.

Med decembrom 2022 in januarjem 2023 so raziskovalci Luka Petravić, Boštjan Bajec, Evgenija Burger, Eva Tiefengraber, Ana Slavec in Matej Strnad iz Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem, ZD Maribor, UKC Maribor in Innorenew CoE izvedli anketo med študenti medicine ter zdravniki pred izbiro specializacije. “Že takrat se nam je zdela tema izjemno aktualna, z zaostrovanjem splošne situacije v zdravstvu pa je tema postala bolj aktualna, kot kadarkoli prej,” je razložil soavtor Luka Petravić. Pomemben produkt študije pa je tudi odprto dostopna podatkovna zbirka, ki jo lahko uporabi kdorkoli za dodatne analize oziroma načrtovanje nadaljnjih raziskav.

V prihodnosti avtorji upajo predvsem na oblikovanje zdravstvenega sistema, ki bo cenil vrednote svojih zaposlenih ter jim omogočal aktivno vlogo pri sooblikovanju delovnega okolja. Želijo pa si tudi, da bi takšne raziskave postale stalne, saj bi na ta način lahko spremljali trende skozi čas in lažje naslavljali spremembe, ki se pojavljajo med generacijami.

Objavo študije je financiral UKC Maribor.

Kontakt za novinarje: Luka Petravić, dr. med. : luka.petravic@ukc-mb.si

Članek: Petravić, L., Bajec, B., Burger, E. et al. Emergency physician personnel crisis: a survey on attitudes of new generations in Slovenia. BMC Emerg Med 24, 25 (2024). https://doi.org/10.1186/s12873-024-00940-z