Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović ob
napovedi stavke ocenjuje, da razmere v zdravstvu niso dobre in se morajo
urediti. Poudarila je, da si zdravniki stavke nikoli ne želijo, saj pomeni
dodatno tveganje za bolnike, je pa to zadnji ukrep, če ustreznih dogovorov ne
bo.
Hkrati ocenjuje, da mora država sprejeti interventne ukrepe, ki bodo v
javno mrežo privabili in zadržali dovolj osebja (tako zdravnikov in
zobozdravnikov kot sester, administratorjev, strežnic, informatikov in
ostalih), da bodo lahko zagotavljali potrebe prebivalstva. Že ob prejšnji
zamrznitvi stavke smo opozorili na posledice, ki jih lahko prinese zamik in
prepozna izvedba zdravstvene reforme. Te se že zdaj kažejo v javnih zavodih v
obliki pomanjkanja osebja, kar prinaša slabšo dostopnost do ambulant, še daljše
čakalne dobe in v nekaterih za zdaj ekscesnih primerih nezmožnost sprejema
bolnikov na oddelke in posledično njihovo obravnavo na hodnikih v nedostojnih
in neprimernih pogojih.
Zdravniške organizacije so že ob prvem predlogu
interventnega zakona, ko naj bi ga pregledali in predlagali dopolnitve v enem
dnevu, pripravile številne dopolnitve in popravke. Dodatne dopolnitve so bile
na ministrstvo poslane naknadno ter predstavljene na odboru za zdravstvo v
Državnem zboru. Opozorili smo, da v primeru izrednih razmer ob naravni
nesreči ukrepi, kot so delovna obveznosti, preklic dopustov in razporejanje
zaposlenih, veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih, ne samo v zdravstvu.
Pripombe zdravniške stroke niso bile upoštevane. V Zdravniški zbornici razumemo pomen zakona, ki mora urediti zdravstveno zavarovanje. Žal pa ne vsebuje ničesar, kar
bi zdravstvo izboljšalo. Nasprotno, nekateri členi zdravstvene delavce celo
spodbujajo, da bi delo v zdravstvu opustili.
