Manjše zanimanje in število specializantov za težje smeri medicine zaznavamo tako v Zdravniški zbornici kot v osrednji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana. To je eden večjih izzivov, za katerega mora poskrbeti zbornica v sodelovanju z odločevalci, saj je mlade treba usmeriti tudi v trenutno manj popularne specializacije, če želimo v Sloveniji ohraniti vrhunsko medicino.
Vse od leta 2018, ko je namesto zbornice začelo ministrstvo določati število posameznih vrst specializacij, je razpisano bistveno več mest od števila diplomatov. »To pomeni, da se diplomanti potem razporedijo na tisto, kar si želijo, ne pa na tisto, kar država potrebuje,« je spomnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović. Glas zbornice bi moral biti pri tem močnejši, saj se zdaj podpira razvoj medicine izven najtežjih pogojev, so prepričani v UKC Ljubljana.
Ponekod število specializantov kritično nizko
Tako je število specializantov na posameznih področjih že kritično nizko za razvoj stroke in ostajajo najbolj prazne predvsem najbolj deficitarne specializacije, medtem ko je veliko zanimanje za področja, kjer je mogoče delo opravljati tudi ali predvsem v zasebnem sektorju.
Drugi izziv je razvoj subspecializacij. Teh bo vse več, predvsem v terciarnih ustanovah, kot je UKC Ljubljana. Tu nastane težava za mlade specialiste, saj se trenutno pri vpisu na subspecializacijo kljub opravljenemu specialističnemu izpitu in znanju njihova plača zniža na specializantsko.
Izpostavljeni so bili tudi izzivi kroženja, saj se posamezni specializanti ne želijo vračati v matično ustanovo in bi raje večji del specializacij opravili v UKC Ljubljana, kjer si lahko pridobijo več znanja. Na zbornici tovrstne možnosti odobrimo, če se z njimi strinjajo tako ustanovi kot mentor in specializant.
Strokovno o pojasnilni dolžnosti in zavračanju zdravljenjaV polni predavalnici je vodja oddelka za pravne zadeve ZZS V polni predavalnici je vodja oddelka za pravne zadeve ZZS Peter Renčel pojasnil pravne vidike pojasnilne dolžnosti. Predavanje se je razvilo v živahno razpravo, iz katere je bilo očitno, da zdravnike tovrstna vprašanja zelo zanimajo in deloma skrbijo, predvsem zaradi preteče rasti odškodninskih zahtevkov. Z njimi so povezani tudi pravni in etični izzivi obravnave alkoholiziranih bolnikov s potencialno poškodbo glave, ki zavračajo zdravljenje, o čemer sta predavala zdravnik in predsednik ljubljanskega odbora bolnišničnih zdravnikov Aleš Fischinger ter generalna sekretarka zbornice in pravnica Tina Šapec. Pri tem sta predstavila tudi uporabna gradiva za pripravo odpustnice v takšnem primeru.
Z obiskom UKC Ljubljana zaključen prvi krog obiskov regij
Vodstvo zbornice se je v tem mandatu srečalo z vodstvi zdravstvenih domov in bolnišnic v vseh regijah. Tovrstna srečanja prinašajo številne uporabne informacije tako zbornici kot zdravstvenim zavodom in zdravnikom. Del vsakega obiska je bilo strokovno predavanje, ki so bila vsa odlično obiskana in zelo dobro ocenjena. Ob zaključku tokratnega obiska je predsednica prisotne zdravnike spomnila, da lahko vsi, ki želijo spremembe, sodelujejo pri delu zbornice kot člani odborov ali kot poslanci zbornice, ki jih bomo – tako kot predsednika – ponovno volili maja.
