Po včerajšnjem odpiranju vlog je Zdravniška zbornica Slovenije danes objavila stanje prijav prispelih na drugi javni razpis specializacij za zdravnike in doktorje dentalne medicine. Na skupno 185 razpisanih specializacij na drugi javni razpis specializacij zdravnikov 2023 za posamezne izvajalce in za območje celotne države je prispelo 207 vlog.
Za družinsko medicino je na 47 mest do prvega roka prispelo 21 prijav, od tega kar 16 za območje celotne države, za pediatrijo na 23 mest 15 prijav, od tega 14 za območje celotne države. Na specializacijo iz interne medicine 11 prijav na 12 mest, na specializacijo iz urgentne medicine pa na 12 mest kar 14 prijav.
Stanje prijav za zdravniške specializacije je objavljeno tukaj >>> . Kljub velikemu številu prijav je ostalo nezasedenih 52 mest. Imajo pa kandidati do ponedeljka do konca dneva še čas, da prijavo morebiti še prenesejo. Končno stanje prijav bo objavljeno v torek, 7. novembra.
Za tista mesta, za katera bo tudi po roku za prenos prijav več kandidatov kot je na voljo mest, bodo od 15. 11. dalje potekali izbirni postopki. Kandidati, ki v teh postopkih ne bodo uspešni pa se bodo nato lahko prijavili bodisi na druga mesta, ki so še nezasedena, ali pa počakali na naslednji razpis. Razpisi namreč ostanejo odprti do popolnitve prostih mest.
Prijave na tokratni javni razpis specializacij kažejo pozitiven trend npr. na področju urgentne medicine in interne medicine. Zdravniška zbornica Slovenije ocenjuje, da je navedeno posledica bolj uravnoteženega razpisa, saj je za razliko od prvega razpisa specializacij 2023 v tokratnem razpisu glavnina razpisanim mest razpisana za območje celotne države (132) in le 53 za znanega izvajalca.
Predsednica zbornice prof. dr. Bojana Beović poudarja, da sprememba razmerja med mesti, ki so razpisana za znane izvajalce, in mesti, ki so razpisana na za območje celotne države v korist slednjih, odraža večjo stopnjo razumevanja in posluha ministrstva za mlade zdravnike, kar je pomembno sporočilo.
Na spomladanskem razpisu, na katerem je bila glavnina mest razpisana za znane izvajalce, so se npr. za specializacijo urgentne medicine odločili le trije kandidati. Vsa mesta, ki so bila razpisala za to specializacijo, pa so bila za znanega izvajalca. Zbornica je zato že spomladi in ob pripravi zadnjega razpisa pozvala odločevalce, da je potrebno večji del specializacij, še posebej deficitarnih, razpisovati za območje celotne države. Mladi zdravniki se tako z bodočimi delodajalci lahko spoznajo tekom usposabljanja ali pa jih že kot izbrani na nacionalnem razpisu izberejo za delodajalca v času specializacije, prav tako se lahko delodajalci bolje odločijo za ustrezne kadre.
Na tokratnem razpisu so bile vse specializacije za urgentno medicino, pa tudi interno medicino razpisane za območje celotne države. Rezultat je, da so že v prvem roku vse specializacije iz urgentne medicine zapolnjene, prav tako so skoraj popolnjena mesta za interno medicino.
Drugo spodbudno dejstvo je, da je zadnjih nekaj let vendarle opazen tudi rahel trend povečevanja zanimanja za specializacijo družinsko medicino. Najmanjše zanimanje za specializacijo iz družinske medicine je bilo v letu 2018, ko se je na 119 razpisanih mest prijavilo 25 kandidatov. Predlani se je za to specializacijo odločilo 60 zdravnikov, lani že 71. Tudi letos je skupaj s spomladanskim razpisom število prijav 60. In ker razpis za nezasedena mesta ostaja odprt, je pričakovati, da se bo za to specializacijo odločilo še nekaj kandidatov.
Kot pa opozarja družinski zdravnik Rok Ravnikar, dr. med., predsednik Odbora za osnovni zdravstvo pri zbornici, bi zaradi obstoječega kadrovskega primanjkljaja in predvidenih upokojitev vsaj nekaj let vsako leto potrebovali 100 novih specializantov družinske medicine.
In kaj bi morala narediti nova ministrica, da bi se čim bolj približali temu cilju? »Naj gre s svojo ekipo v 6. letnik k študentom obeh medicinskih fakultet. Vse tiste, ki razmišljajo o družinski medicini, ankete kažejo, da je takih skoraj 30 %, naj vpraša, kaj potrebujejo in želijo, da se bodo odločili za specializacijo na primarni ravni. In potem naj ministrstvo da javno zavezo, da bodo v enem letu naredili vse, da se jih bo vsaj 100 letno iz generacije dejansko odločilo za to pot. Seveda je morda dandanes zaveza politika malo vredna, saj se ministri menjavajo na leto in pol oziroma še hitreje. Prav zato morajo biti ukrepi toliko bolj konkretni in hitri,« pravi Rok Ravnikar.
Kot še dodaja, je v generaciji 350 študentov obeh medicinskih fakultet, zato jih je 30 odstotkov več kot dovolj, da bi se osnovno zdravstvo okrepilo in nato vzdrževalo v "polni postavi". Tako bi v naslednjih 5 letih zagotovili 200 dodatnih timov.
»Kot slišim, so naši predstavniki na kadrovskih sejmih po državah nekdanje Jugoslavije zelo prepričljivi in uspešni. Naj nekaj te spretnosti uporabijo tudi doma. Seveda pa je potem potrebno nekaj narediti, da se ne sadijo samo rožice in gradovi v oblakih. Ni hujšega za zaupanje, kot razočaranje ob realni situaciji. Skrajni čas je, da se resno ukrepa!" še opozarja Rok Ravnikar.
V anketi študenti medicine odgovarjajo tudi, kaj bi se moralo spremeniti, da bi se odločili za specializacijo iz družinske medicine. Na prvem mestu je zmanjšanje administrativnih obremenitev, na drugem pa zmanjšanje števila opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika.
Rezultati ankete med študenti medicine so
dostopni tukaj >>>
