Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Predlagana vloga žrtve nam zdravnikom ni potrebna

16.07.2023 06:00
 Sobotna priloga osrednjega slovenskega  časnika Delo je bila 8. julija velikodušno namenjena zdravništvu, kot da bi v uredništvu slutili, da bo dan prej,  v petek,  minister za zdravje "odstopljen". 
 
Uvodni Portret tedna z Erikom Brecljem povzema razmišljanje strateškega sveta za zdravstvo. Kolega Dragan Kovačić na naslednjih straneh v intervjuju lepo prikaže težave in tudi rešitve, ki bi usmerile barko slovenskega zdravstva v pravo smer. In nato v rubriki Denar in Medicina članek o etiki, kjer se je avtorju prispevka Ivanu Svetliku v naslov Zdravniška etika zatipkal znak za € na začetku besede etika.
 
Podcenjujoče do zdravnikov in njihove etike ali pa je nemara avtor želel skozi lupo €ura ovrednotiti etiko zdravniškega poklica? Kot eminentni sociolog in pedagog razmišlja o zdravniškem poklicu in povzema zdravnikom dobro poznane moralne zaveze zdravniškega poklica, ki smo jih zdravniki zapisali v svoje dokumente. Pozorni in razmišljajoči bralec bo ugotovil, da te zaveze pravzaprav veljajo za vse ljudi in za vse poklice - tako nekako kot 10 cerkvenih zapovedi - pomagaj pomoči potrebnemu, ne laži, ne kradi..... Kot človek - slehernik pa Svetlik ugotavlja, da ima v Sloveniji požrtvovalno zdravnico in vrhunsko zdravniško oskrbo. Skrbi pa ga za oskrbo revnih? (Je to povezano z etiko ali s politiko?)
 
Avtor se zateka k Hipokratu in prikazuje poklic zdravnika v luči žrtvovanja in odrekanja. Altruizem si je sicer vedno podajal roko z našim poslanstvom, a predlagana vloga žrtve nam zdravnikom ni potrebna. Svoje delo delamo z veseljem in pričakujemo le primerno plačilo za svoj delo.

Vsak namreč živi svoj poklic. Zdravniki živimo svoj poklic ves čas, ko smo v službi, pa tudi doma, npr.:  dopoldan, popoldan, ponoči, petek in svetek, poleti in pozimi, ob nedeljah in praznikih, na cesti ali v operacijski dvorani, ob rojevanju, bolečini ali umiranju, z bolniki in njihovimi najbližjimi, z našimi sodelavci v službi. Mlade celo življenje učimo medicine in umetnosti našega poklica. Ali ceniti delo in znanje, ali pa vrednotiti poklic, to je danes
res vprašanje!?  Ali ga celo omalovaževati s črkami? Učenec se niti po znanju niti po zaslužku ni nikdar mogel kosati z učiteljem, kot se danes  v času porušenih razmerij pod krinko sistema dopušča pri zdravnikih. 
 
Naš poklic je povezan z zahtevnim delom, ki ga bolni in deležni pomoči že danes cenijo. Politiki to zmorejo  šele, ko sami zbolijo. Ponosna sem, da kljub vsesplošni eroziji vrednot v družbi naše delo še vedno trdno sloni na pristnih načelih zdravniške etike, zato je opletanje z besedami zaslužkarstvo in napačnimi črkami v zvezi z zdravniško etiko za zdravnike podcenjujoče. Še vedno občudujem veličino in spretnost našega Prešerna, ki je v glosi odgovoril Kopitarju z besedami, ki nam pregovorno vedno pridejo prav.
 
Lep pozdrav  
mag. Tatjana Cvetko, dr. med., spec. splošne medicine