Odbor za pravno-etična vprašanja v celoti deli etično oceno in zaskrbljenost KME RS v zvezi s predlogom Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (v nadaljevanju predlog zakona).
OPEV dodatno opozarja, da poskuša predlog zakona, v nasprotju s pravno ureditvijo v Sloveniji in v svetu, vzpostaviti poklicno dolžnost zdravstvenih delavcev in sodelavcev, izrecno zdravnikov, sodelovati v postopkih pomoči pri samomoru in evtanaziji. S sprejetjem takšnega zakona bi bila za zdravnike prvič z zakonom določena neka poklicna dolžnost, ki sama po sebi ni pravilo stroke, in kot prva prav pomoč pri samomoru in evtanazija.[1] Takšen korak je toliko bolj sporen, ker so predlagatelji v zakon zapisali, da je sodelovanje drugih, ki ne spadajo v zgornji poklicni skupini, pri postopkih pomoči pri samomoru in evtanaziji svobodno. Iz tega lahko sklepamo, da sodelovanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev, izrecno tudi zdravnikov, v teh postopkih ne bo svobodno[2].
Predlagatelji poskušajo omiliti zakonsko »poklicno dolžnost« pomagati pri samomoru in zakonsko »poklicno dolžnost« izvesti evtanazijo z možnostjo ugovora vesti. OPEV opozarja, da je v teoriji ugovora vesti zdravnika, ugovor vesti potreben samo za ravnanja, ki jih zdravnik ne želi izvajati, so pa skladna s spravili stroke (so lege artis) in potrebna. Tega za pomoč pri samomoru in evtanazijo ni moč reči. Ti ne izpolnjujeta ne pogoja skladnosti s pravili stroke (zato poskus zakonskega določanja »pravila stroke«), ne pogoja potrebnosti. Predlog zakona npr. predvideva pomoč pri samomoru in evtanazijo tudi za osebe s hudo trajno boleznijo s stalnimi ali ponavljajočimi se simptomi. Pri tem oseba, ki bi zahtevala pomoči pri samomoru ali evtanazijo zaradi trpljenja, seveda ni dolžna sprejeti nobene druge možnosti zdravljenja in lajšanja trpljenja[3]. Pomoč pri samomoru ali evtanazijo lahko izbere kot prvo in edino pomoč za svoje trpljenje. Pojmovno polje hude trajne bolezni v medicini danes ni zamejeno in je zelo odprto. Pri odločanju o obstoju hude trajne bolezni kot pogoja za priznanje pravice do pomoči pri samomoru in evtanazije bodo odločali organi, v katerih bodo smeli (tako predlog zakona) sodelovati le strokovnjaki, ki takšni pomoči ne nasprotujejo. To je po mnenju OPEV enak etični zdrs, kot če bi v teh istih organih odločali samo strokovnjaki, ki pomoči pri samomoru in evtanaziji nasprotujejo.
OPEV zato zaključuje, da ni moč govoriti o skladnosti pomoči pri samomoru in skladnosti evtanazije s pravili zdravniške stroke in s pravili zdravniške etike, in meni da »skladnosti« ne more določiti zakon. Poskusa z zakonom določiti pomoč pri samomoru in evtanazijo kot »dolžno poklicno ravnanje« OPEV ne more razumeti drugače kot prisilo poklica. Temu pa odločno nasprotuje. OPEV meni, da nihče ne sme z zakonom določiti, da sta pomoč pri samomoru in izvajanje evtanazije dolžni (poklicni) ravnanji kogarkoli[4].
[1] Naslov 4. člena predloga ZPPKŽ je »poklicna dolžnost in ugovor vesti« in v obrazložitvi 4. člena predloga ZPPKŽ: »[…]oseb, ki so v skladu s poklicno dolžnostjo na ravni zakona zavezane sodelovati pri postopkih v zvezi s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja[…]«.
[2] 8. odstavek 4. člena predloga ZPPKŽ: »Sodelovanje drugih oseb, ki sodelujejo pri postopkih v zvezi s PPKŽ in ki jih ne zavezuje poklicna dolžnost sodelovanja, je svobodno.[…]«
[3] 6. člen predloga ZPPKŽ: » (1) Pacient ima pravico do PPKŽ, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. doživlja zanj neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja za pacienta sprejemljiva možnost lajšanja, in ki je odraz terminalne bolezni, hude trajne bolezni s stalnimi ali ponavljajočimi se simptomi ali druge okvare zdravja, katere zdravljenje ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja,[…]«
[4] Enako tudi člen 241.2.9. Kanadskega kazenskega zakonika, ki govori o pomoči pri končanju življenja - MAID Law (https://laws-lois.justice.gc.ca/eng/acts/c-46/page-33.html#h-119953), 14. člen belgijskega zakona o evtanaziji (http://eol.law.dal.ca/wp-content/uploads/2015/06/Euthanasia-Act.pdf), avstrijski zakon pomoči pri samomoru v paragrafu 2. (1) (https://www.parlament.gv.at/dokument/XXVII/ME/150/imfname_1006947.pdf ), Deklaracija svetovne zdravniške organizacije o evtanaziji in pomoči zdravnika pri samomoru (https://www.wma.net/policies-post/declaration-on-euthanasia-and-physician-assisted-suicide/).
