Digitalizacija zdravstva je nedvomno zapleten multicentričen proces, ki si prizadeva izkoristiti tehnologijo za izboljšanje človeških sposobnosti v kontekstu zagotavljanja zdravstvenih storitev na način, da se zmanjšajo stroški in poveča produktivnost ter učinkovitost. Vse to je v luči bolnika, kot osrednjega člena zdravstva pomembno zato, da mu lahko zagotovimo boljšo izkušnjo uporabe zdravstvenega sistema, predvsem pa še boljše zdravstvene storitve. Kljub številnim koristim digitalizacije se ob implementaciji srečujemo z nejasnostmi in dvomi, ki jih moramo nasloviti, saj brez odgovorov le večajo vrzel med prizadevanji za uvajanje novih tehnologij in realnim stanjem.
Ena izmed ključnih sprememb, ki jih prinaša digitalizacija je gotovo prehod na elektronski zdravstveni karton (EHR), ki omogoča boljše upravljanje zdravstvenih podatkov, zmanjšuje napake in preprečuje morebitno izgubo informacij. EHR posameznika na “enem mestu” omogoča tudi učinkovitejšo komunikacijo med zdravstvenimi delavci, saj izmenjava podatkov poteka praktično v realnem času, za bolnika pa včasih prav to lahko pomeni hitrejšo pot do najustreznejše obravnave.
V državah, kjer je zdravstvo že izrazito digitalizirano, uporabljajo različne sisteme za varno izmenjavo podatkov med organizacijami, celoten sistem pa je ovit v napredne varnostne metode. Te običajno sestojijo iz najnaprednejšega šifriranja občutljivih informacij, varnostnega kopiranja podatkov na več lokacijah ter izvajanja dodatnih varnostnih ukrepov, kot so večstopenjsko preverjanje pristnosti in redni varnostni pregledi. Pomembno je določiti jasne protokole, ki zagotavljajo, da lahko do bolnikovih podatkov dostopa ustrezno pooblaščeno osebje v določenih okoliščinah in tako že v fazi razvoja preprečiti morebitno zlorabo podatkov. Nenazadnje je izredno pomembna tudi jasna komunikacija z bolnikom o tem, kako bodo njihovi podatki uporabljeni in zaščiteni.
Ne smemo pozabiti, da je za trajno, uspešno uporabo in implementacijo digitalnih rešitev ključno tudi usposabljanje osebja, tako za upravljanje kot tudi za razumevanje varnosti podatkov in dejanske vrednosti novih rešitev pri izboljšanju izidov zdravljenja in poenostavitvi delovnih procesov. Kot vemo iz vsakdana, smo zdravstveni delavci pogosto celo odklonilni do novih rešitev, saj nam do sedaj niso prinesle manj administrativnega dela, kar bi si želeli, temveč je pogosto ravno obratno. Komu izmed bralcev se ob podvajanju, prepisovanju in večkratnem vnašanju medicinskih podatkov ne naježijo lasje? Standardizacija podatkovnih formatov, razvoj skupnih protokolov in spodbujanje sodelovanja med tehnološkimi ponudniki, zdravstvenimi ustanovami in regulatornimi organi lahko pomagajo odpraviti to pomanjkanje in izredno dvignejo t.im. interoperabilnost, ki omogoča učinkovito izmenjavo podatkov med različnimi sistemi - celo državami. Zato je ključno, da smo tako v razvojni, kot izvedbeni proces neposredno vključeni zdravstveni strokovnjaki, ki vemo, kaj si v svojem delovnem procesu želimo in zelo pomembno, tudi zakaj si to želimo.
Kje pa je v tej zgodbi bolnik? Prav v središču! Dostop do lastne zdravstvene datoteke je v trenutnem sistemu zahteven, obenem pa je tu vselej vprašanje lastništva dokumentov, kaj šele strah pred morebitnim posegom v zapise. Odgovori na ta zahtevna vprašanja so v digitalnem svetu že zelo dobro definirani. Tako bo v EHR bolnik lahko v celoti dostopal do vseh svojih informacij, imel na varen način pregled nad svojim zdravstvenim stanjem, poseganje v dokumentacijo pa je ob uporabi modernih avtentikacijskih metod in nivojem dostopa že praktično nemogoče, s tem pa se neprimerljivo dvigne tudi raven osebne zaščite. Kršenje slednje je namreč na papirju izredno preprosto in pogosto skoraj neizsledljivo.
Uvedba in vzdrževanje EHR sistemov in povezanih tehnologij brez dvoma zahteva veliko naložbo časa in denarja. Zdravstvene organizacije se lahko soočajo s finančnimi omejitvami, ki ovirajo njihovo sposobnost vlaganja v takšne projekte, zato je ob uvajanju sprememb pomembno razmisliti o možnostih stroškovno učinkovitih rešitev, raziskovanju alternativnih modelov financiranja in morebitnem partnerskem povezovanju, ki lahko pomaga premagati te ovire.
Tako kot vsaka sprememba, tudi digitalizacija zdravstva predstavlja svojevrsten, zahteven in kompleksen izziv, ki kliče k sodelovanju vse deležnike, zdravstvene ustanove, osebje, bolnike, zakonodajalce in tehnološke ponudnike. Verjamem pa, da se nam ponuja priložnost, da opolnomočimo zdravstvene delavce, bolnika pa vrnemo v središče naše pozornosti in mu s tem dodatno omogočimo najboljšo možno obravnavo.
Simon Rekanovič, dr. med.
