Novice in obvestila

Že pred epidemijo, še bolj pa med epidemijo, so se bolniki soočali s težavami z dostopom do zdravstvenih storitev. Veliko zdravstvenih storitev je odpadlo, po koncu epidemije je veliko storitev težje dostopnih zaradi več razlogov. Število družinskih zdravnikov, ki so v prvi vrsti usposobljeni za vodenje celotnega zdravstvenega stanja bolnika, je premajhno, da bi zadostilo vsem potrebam. Začeli smo opažati, da na vrata našega urgentnega centra prihaja vedno več bolnikov z akutnimi poslabšanji kroničnih bolezni, bolnikov z opozorilnimi znaki, za katere se je kasneje izkazalo, da so onkološka obolenja, bolnikov, s popolnoma birokratskimi težavami, samo posredno povezanimi z zdravjem in bolnikov, ki preprosto nimajo nobene druge točke vstopa v zdravstveni sistem. Vseh teh bolnikov je več, kot jih je bilo pred epidemijo.

Naše primarno delo (reševanje neposredno življensko ogroženih), se sedaj spreminja v zastopništvo za bolnikovo pot skozi zdravstveni sistem. Postajamo njihovi zastopniki v zdravstvenem sistemu, pomagamo jim urediti diagnostične preiskave, podaljšujemo kronično terapijo, urejamo pailativno obravnavo, prosimo kolege za sprejem na oddelek zaradi socialne indikacije, aktiviramo socialno službo, urejamo obleke in hrano. Na to smo se (vsaj v našem urgentnem centru) prilagodili in vzpostavili sistem. Vendar ne pozabimo, da to ni primarno delo urgentnih zdravnikov. Zato je potrebno, da se v našem zdravstvenem sistemu vzpostavi ustrezne vzvode in varnostne niti za takšne bolnike, da ne izpadejo iz sistema. V prvi vrsti je to krepitev primarnega zdravstva, tudi z ne-medicinskim kadrom. Prav tako je s takšnim kadrom potrebno krepiti urgentne centre, saj se bodo bolniki s takšnimi težavami še vedno zatekali k nam.

Predvsem pa moramo kot družba skrbeti za sočloveka, da ne pripeljejo vašega soseda, ki nima nobenega svojca, podhlajenega in dehidriranega na urgenco, ker ni nikoli nihče pomislil nanj.