Skupščina zdravniške Zbornice Slovenije je v četrtek, 10. novembra, obravnavala več sprememb statuta, med drugim je naredila prvi korak k ukinitvi kvoruma za volitve predsednika zbornice. Poslanci so se v razpravi dotaknili tudi oblikovanja sistema nekrivdnih odškodnin.
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović se je v uvodnem nagovoru skupščine dotaknila dviga plač zdravnikom, ki ga prinaša nedavno sklenjen dogovor vlade z vsemi sindikati javnega sektorja. Po njeni oceni s tem »ne gre niti za popolno sledenje inflaciji niti ne bi mogli reči, da kakorkoli vpliva na položaj zdravnikov«.
Pomanjkanje zdravnikov je sicer težava povsod po svetu, med razlogi za to pa je predsednica zbornice izpostavila starajočo populacijo, večji obseg dela in legitimno željo mladih zdravnikov, da ne bi delali več kot 40 ur. Opozorila je, da težave s kadri niso samo na področju družinske medicine, so pa najbolj izpostavljene. Gre predvsem za področja, kot so hematologija, nefrologija, infektologija, kjer je delo intenzivno in intelektualno naporno, hkrati pa ne ponujajo veliko priložnosti za dodatno delo.
Poudarila je, da zahteve po boljših pogojih niso samo sindikalne, ampak »moramo kot država ohraniti zdravnike tam, kjer jih najbolj potrebujemo«. Zdravnikova izbira za specializacijo mora po njenih besedah temeljiti na interesih in sposobnostih ter ne v velikih razlikah v plačah, zaradi česar sposobnosti marsikoga ostajajo neizkoriščene.
Na področju dela zbornice pa je Beovićeva izpostavila povečano sodelovanje pravne službe pri sprejemanju zakonodaje. Kot je opozorila, so zakoni, sprejeti v zadnjem času, predvsem interventni, a posegajo v več različnih področij. »Treba je budno paziti na vsak stavek. V teh zakonih je bilo takih stavkov, ki lahko na dolgi rok posežejo v naše delo in življenje, precej. Prav je, da smo na to zelo pozorni,« je dejala.
Sicer pa je skupščina naredila prvi korak pri spremembah za volitve predsednika zbornice. Poslanci so v prvem branju sprememb statuta namreč prikimali ukinitvi kvoruma, po katerem je za veljavnost volitev morala glasovati najmanj polovica vseh članov skupščine. Prenizka volilna udeležba je v preteklosti že večkrat povzročala težave oz. podaljševala postopke volitev vodstva zdravniške zbornice.
Skupščina je tudi začela razpravo o nekrivdni odškodnini. Kot je pojasnila Beovićeva, je ministrstvo za zdravje namreč pred kratkim dokončalo projekt strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki jo je financirala EU, in v kateri je predlagana sprememba zakona, s katero bi tudi v Sloveniji oblikovali in uvedli institut nekrivdne odškodnine ob neugodnem izidu zdravljenja zaradi zdravniške napake. Take zakonske rešitve z namenom povečevanja varnosti zdravnikov so namreč že uveljavljene v več evropskih državah.
Kot je dodala, se stroka, ki se ukvarja z napakami v zdravstvu, strinja, da so tudi zdravniki zmotljivi in da je napake treba vedno obravnavati z namenom, da se jih v prihodnje prepreči. Naslednja seja skupščine, na kateri bodo nadaljevali danes začeto razpravo o zdravniški napaki in institutu nekrivdne odškodnine, bo predvidoma februarja.
