Zastrupitve z gobami so najpogostejše poleti in jeseni, ko je čas največje rasti gob. Slovenci smo gobam zelo naklonjeni. Gobe so močno vpete v naš zgodovinski in kulturni prostor, gobarjenje pa marsikateremu Slovencu predstavlja priljubljeno obliko rekreacije. V zadnjem času je povečano zanimanje za gobe tudi med mlajšimi osebami, kar pričajo številne objave in skupine o gobah na družbenih omrežjih. Opažamo tudi povečano zanimanje za bolj »eksotične« vrste gob in ne zgolj za jurčke in lisičke. Zaradi vsega tega so zastrupitve z gobami v Sloveniji relativno pogoste.
Septembra in oktobra letos so v sklopu 24 urne informativno-konzultativne službe Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKCL obravnavali 105 bolnikov, ki so se zastrupili z gobami, od tega so trije zaužili zeleno mušnico in sedem dežničke. Pet bolnikov pa je zaužilo rdečo ali panterjevo mušnico. Veliko ljudi pa zaradi zastrupitve ne poišče zdravniške pomoči.
Zastrupitve z gobami delimo v posamezne sindrome oz. v novejšem času v skupine glede na prizadetost organskega sistema. Velika večino zastrupitev z gobami se v klinični praksi kaže kot t.i. gastrointestinalni sindrom (skupina 5) s slabostjo, bruhanjem, drisko in bolečinami v trebuhu, ki se običajno pojavijo v nekaj urah po gobjem obroku. Takšna zastrupitev je po navadi samoomejujoča.
Najbolj se bojimo zastrupitev, kjer predhodno opisani simptomi zastrupitve nastopijo po več kot 8 urah. Takšen kliničen potek je na primer značilen za zeleno mušnico, strupene vrste dežničkov in kučmice, ki jih ljudje še vedno zamenjujejo za jurčke, orjaške dežnike (»marele«) in nekatere vrste štorovk. Tu gre za t.i. amatoksinski sindrom (skupina 1A), kjer pride do akutne odpovedi jeter z multiorgansko prizadetostjo. Edina možnost ozdravitve je v tem primeru presaditev jeter. Strupenih gob je v Sloveniji veliko, glede na sindrom zastrupitve lahko povzročijo okvaro skoraj vsakega organa v telesu. Pri zastrupitvah z različnimi strupenimi gobami (npr. mešana gobova juha, shranjevanje mešanih gob v zamrzovalne skrinje) je obravnava bolnika še posebej težavna. Zastrupitve so možne skozi vse leto, saj ljudje gobe pogosto shranjujejo v zamrzovalne skrinje, jih sušijo ali vlagajo v kozarce.
Priporočamo naslednja »zlata pravila« pri nabiranju in uživanju gob:
• Nabiramo le tiste gobe, ki jih sami 100 % poznamo ali pa jih kupimo preko preverjenih virov. Podarjanje gob sorodnikom, znancem, prijateljem je lahko nevarno.
• Mlajši otroci naj gob ne uživajo. Posebna previdnost je potrebna tudi pri starostnikih in bolnikih pri določenih, predvsem gastrointestinalnim boleznim (razjede na želodcu, vnetje trebušne slinavke, …)
• Gobe uživamo kot začimbo ali priloge. Ker so bolj težko prebavljiva hrana, se izogibamo uživanju gob zvečer.
• Gobe morajo biti uporabljene ali shranjene isti dan kot so nabrane. Za kratek čas jih shranjujemo na hladnem, najbolje v hladilniku. Črvive, stare gobe in gobe nabrane na kontaminiranih rastiščih (npr. odlagališča odpadkov) niso primerna za uživanje!
• V primeru kakršnih koli težav po zaužitju gobjega obroka se posvetujmo z izbranim oziroma dežurnim zdravnikom. Le ta se bo po potrebi posvetoval tudi z zdravnikom s Centra za zastrupitve oz. ga napotil v bolnišnico.
Avtorji: Gašper Razinger, Lucija Šarc, Miran Brvar (UKC Ljubljana)
