Sedež Zdravniške zbornice Slovenije so 5. oktobra obiskali člani odbora za zdravstvo Državnega zbora. Povabila jih je predsednica dr. Bojana Beović, ki jim je skupaj z ožjo ekipo predstavila podatke o številu in položaju zdravnikov in zobozdravnikov ter nekaterih najbolj perečih težavah, ki bi jih bilo mogoče s podporo odločevalcev hitro rešiti. Tovrstno deljenje stališč in informacij je odlična praksa, so se strinjali prisotni in se dogovorili, da tovrstni obiski postanejo redni.
Sodelujoči na fotografiji z leve proti desni, predstavniki Državnega zbora: mag. Miroslav Gregorič, član odbora, mag. Hedvika Stanič Igličar, sekretarka odbora, mag. Tamara Kozlovič, predsednica odbora, Mateja Čalušić, članica odbora, Tereza Novak, članica odbora, Alenka Jeraj, članica odbora, in Sandra Gazinkovski, članica odbora. Predstavniki ZZS: Matevž Janc, Odbor za zobozdravstvo, Matej Beltram, predsednik Odbora za zasebno dejavnost, dr. Bojana Beović, predsednica ZZS, Tina Šapec, generalna sekretarka ZZS, Boštjan Kersnič, podpredsednik ZZS, in Andreja Basle, Oddelek za odnose z javnostmi ZZS.
Uvodoma smo poslancem predstavili javna pooblastila ZZS ter dodatna pooblastila, ki smo jih dobili s spremembo zakonodaje konec leta 2021: preverjanje znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike in zobozdravnike, izvajanje strokovnih izpitov zdravnikov in doktorjev dentalne medicine ter posebna znanja. Opozorili smo na pomanjkanje zdravnikov ter nič kaj dobre izglede, da bomo manko nadoknadili. Po analizah ZZS gre v tujino ali iz medicine cca 11 % vsake generacije (36 oseb) diplomantov medicine takoj po študiju ali pa kmalu po zaključku študija. Med letoma 2015 in 2019 je na ljubljanski in mariborski fakulteti diplomiralo 1.609 diplomantov, v register se je vpisalo 1.509. Še 81 pa se jih je v petletnem obdobju iz registra izbrisalo. To pomeni, da smo v tem obdobju vsako leto zaradi odhodov v tujino ali druge službe izgubili 36 diplomantov – na leto, kar pomeni celo generacijo vsakih deset let.
Glavna težava bolnišnic so urgentni centri, kakovost in varnost ter sistem vodenja in financiranja. Za rešitev urgentnih centrov je potrebna sistemska rešitev na nivoju celotne Slovenije, ki upošteva regijsko zasnovo bolnišnic, ki so odgovorne za sprejeme bolnikov, kot tudi končno stopnjo akutne bolnišnične obravnave. Za povečanje kakovosti in varnosti je treba vzpostaviti dober nadzor nad porabo sredstev na posameznega zavarovanca v sklopu plačevanja celotne storitve (onkološko zdravljenje, transplantacija, operacije, posegi pri koncesionarjih itd.). Pri upravljanju je treba poudariti, kdo koga vodi – finance ali stroka – ter zakaj so pomembne realne vrednosti zdravstvenih storitev, ki bi zagotovile, da bi jih bolnišnice lahko opravljale brez izgube.
Predstavnik zobozdravnikov je opozoril, da v zobozdravstvu ni težava pomanjkanje zdravnikov, temveč pomanjkanje programov, ki jih plačuje ZZZS. Znova smo spomnili na anomalijo, da slovenska zavarovalnica plačuje storitve zasebnikov v tujini skladno z evropsko direktivo, ne plačuje pa enakih storitev slovenskih zasebnikov.
