Pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti z dela brez potrdila zdravnika se je izkazala kljub omejeni uporabi kot praktična in zelo učinkovita. V Zdravniški zbornici Slovenije ocenjujemo, da je gre pri pisanju potrdil za do tridnevne bolniške odsotnosti za povsem birokratsko obremenitev zdravstva, za katero mora zdravstveno osebje namenjati čas po nepotrebnem. Ukrep, ki je žal prenehal veljati 31. maja, je v času veljave prinesel opazno razbremenitev, zato Vlado RS pozivamo, naj razmisli o nadaljevanju tovrstne prakse debirokratizacije, ki omogoča zaposlenim v zdravstvenih ustanovah, da več časa posvetijo svojemu primarnemu delu - zdravljenju.
Vsaka takšna bolniška je prihranila bolnikom en ali dva obiska pri zdravniku. Glede na relativno majhno število pacientov, ki so se tega ukrepa poslužili, je potencial takšne rešitve v smislu dodatnega zmanjšanja administrativnih obremenitev ambulant na primarni ravni še precejšen. Nujno pa bi bilo dodatno informiranje in ozaveščanje pacientov in delodajalcev o tej možnosti, ko bo ponovno uvedena.
Iz izkušenj so kratkotrajni bolniški staleži večinoma potrebni v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku, temveč izzvenijo spontano s počitkom. Veliko kratkotrajnih do enodnevnih bolniških staležev pacienti izkoristijo tudi zaradi pregledov in preiskav na sekundarni ravni. Urejanje kratkotrajnega staleža v domeni osebnega zdravnika je tako administrativna in nepotrebna obremenitev, zato bi bilo smiselno, da se pravico do izkoriščanja odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjevalo. Dosedanje izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika, ki je bilo omogočeno le enkrat letno, je tudi preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali.
V ZZS predlagamo še več ukrepov, ki bi razbremenili zdravstvo na primarni ravni. Podoben administrativni ukrep bi bil potreben pri dolgotrajnih bolniških staležih, kjer se zdravniki ukvarjajo z administracijo, čeprav gre v primeru odsotnosti, daljše od enega meseca, predvsem za odnos med zavarovancem in zavarovalnico, ki stroške tovrstne odsotnosti pokrije. Prav tako je na zdravnike po nepotrebnem prenaša odgovornost pri zagotavljanju medicinsko-tehničnih pripomočkov za paciente. Predlagamo rešitev, da bi zdravnik opredelil, kaj pacient potrebuje. Za redno izdajo pripomočkov bi lahko nato skrbela opolnomočena medicinska sestra ali pa plačnik ZZZS.
