»Skrbim za to, da imajo tudi otroci na podeželju lep nasmeh,« na kratko pove dr. Sanda Lah Kravanja, ko jo prosimo, naj na kratko opiše svoje delo. Vendar pot do ortodontske obravnave na napotnico za otroke in mladostnike v Bovcu ni bila preprosta, trajala je kar dolgih 11 let. Prav tako ni preprosto delo na podeželju, kjer je težko ločiti zasebno življenje od službenega. »Ko imajo krajani težave, pozvonijo, če vidijo luč. Kadar v soboto v ordinaciji v zdravstvenem domu urejam administracijo, ki je ne uspem med tednom, prepoznajo moj avto. Nato pokličejo po telefonu ali pozvonijo na vratih zdravstvene postaje,« pripoveduje o delu na podeželju dr. Lah Kravanja. Nekateri gredo v življenju s trebuhom za kruhom, jaz sem šla za srcem, doda v smehu, saj se je pred tridesetimi leti preselila in poročila ob Sočo.
Ordinacija v idiličnem gorskem svetu, za mnoge najlepšem delu Slovenije v zgornji Soški dolini, ni imela lahkega začetka. »Predstavljajte si lepo novo ordinacijo, mlad par z majhnim otrokom in velikimi krediti. In nato velikonočni potres 12. aprila 1998 v Bovcu. Naša hiša je dobila rumeno piko, kar je pomenilo, da je ne smemo uporabljati, da je potrebna izselitev. Velika življenjska izkušnja, ki te nauči, kaj so bistvene vrednote, za katere se je treba truditi. Potresa in popotresne obnove ne bi privoščila nikomur. Za vedno mi je ostal prvinski, nerazložljiv strah ob vsakem večjem hrupu ali tresljajih,« pripoveduje ob zdaj potresno sanirani in vzorno urejeni hiši, kjer so tudi poslovni prostori z ordinacijami.
Kako zanimivo je delo, ki je ves čas omejeno samo na površino ust? »To je res majhno področje, vendar je ravno zaradi tega in dostopnosti ter osvetlitve zelo zahtevno. Hkrati je to področje, od koder segajo vplivi na naše splošno zdravje in pri katerem je zelo pomembna in učinkovita preventiva. Zdravi zobje niso samo zobje brez kariesa, ampak so pomembni tudi pravilen ugriz in vse funkcije, ki se v območju odvijajo; in na tem področju delujemo ortodonti,« pojasni. »Velik poudarek sem vedno pripisovala zobozdravstveni preventivi in ob začetku mojega specialističnega delovanja smo uspešno uvedli tudi delo kabineta za ustno higieno in ortodontsko pripravljalnico na Tolminskem.« Tako že več kot desetletje preventivne sestre v Zgornjem Posočju otrokom in staršem pomagajo pri individualnem poučevanju o ustni higieni in pomenu ustnega zdravja. »Delo z otroki in mladino mi je v veliko veselje in zadovoljstvo. Najbolj veseli so tisti dnevi, ko je na vrsti snetje fiksnih ortodontskih aparatov in se po posegu pogledajo v zrcalo. Zdaj sem pa čuden in z velikimi zobmi, rečejo, saj se morajo najprej še navaditi na svojo novo podobo,« se nasmehne.
Vendar uresničitev začrtane poti do ortodontske ordinacije v Bovcu ni bila lahka. Specializacija je zelo velik izziv ljudem, ki niso iz okolice glavnega mesta. »Vsako jutro sem vstala deset do petih in se čez Predel in Kranjsko Goro vozila do Ljubljane. Takrat so še gradili sedanjo gorenjsko avtocesto in predor Šentvid na njenem koncu, kar je pomenilo dodaten čas za prebijanje v kolonah do Stomatološke klinike UKC Ljubljana. Po navadi sem prispela nazaj v Bovec okoli šestih zvečer in nadaljevala z delom v zobni ambulanti za odrasle. Delali smo do devetih zvečer in ob vseh sobotah, ker ni bilo nadomeščanja. Vsem sodelavkam in pacientom, ki so preživeli z menoj tri leta takšnega ritma, se lahko samo zahvalim za sodelovanje, potrpežljivost in razumevanje. In seveda družini, vsem domačim za podporo. Danes ne vem, ali bi še zmogla dovolj energije in moči za vse to,« opiše tedanje turbulentno obdobje.
Potovalnega načina življenja še ni bilo konec, saj v Bovcu niso imeli ortodontskega programa. Kako so otroci prišli do ortodonta, opiše župan Bovca Valter Mlekuž: »Vozili so se v Tolmin in celo v Novo Gorico, ki je najmanj uro in pol iz Bovca v eno smer, če se ne popravlja nič na cesti. In nato prideš tja in srečaš našo ortodontinjo. Vozili so se vsi, ona in starši z otroki. Mislim, da je bilo to povsem skregano z logiko.« Začela se je bitka z birokracijo, da bi vsaj del programa prenesli bližje domačinom. »Moram reči, da sem že obupal, pa je naša Sanda, kot ji rečem, rekla: moramo vztrajati, na podeželju smo, mora uspeti, imamo kadre, prostore, infrastrukturo. Je trajalo dolgih 11 let, a uspelo nam je, vsaj za delček javnega programa,« pripoveduje. Otroci imajo zdaj namesto ure in pol vožnje le v eno smer samo nekaj minut od šole do ortodontske oskrbe in delovna mesta so tudi ostala doma.
Nov izziv za dr. Sando Lah Kravanja, ki je od leta 2018 tudi predsednica Slovenskega ortodontskega društva, so čakalne dobe za ortodontsko obravnavo otrok. »Težave pri dostopnosti so se stopnjevale, že pred covidom je bilo staršem in kolegom težko. Specialistov ortodontije ne primanjkuje, primanjkuje pa javnih programov in zdaj celo kolegov, ki so jih pripravljeni pod trenutnimi pogoji opravljati. Obremenitve z administracijo in e-zdravjem so se tako povečale, da se mnogi odločijo in odidejo po svoji poti v povsem samoplačniških ordinacijah,« pojasnjuje. Ne glede na to je prepričana, da imamo v Sloveniji obsežen nabor socialnih pravic in zagotovljeno ortodontsko zdravljenje, plačljivo preko zavarovanja, kar je samoumevno, ni pa tako tudi v sosednjih evropskih državah, s katerimi se pogosto primerjamo. Trenutno se izobražuje največje število novih specializantov, kar 14, zato je optimistična, saj bodo postopoma vstopali v sistem javnih programov za otroke in mladostnike z napotnicami. Trudijo se pri odločevalcih, da bi imeli primernejše pogoje dela.
»Zdrav in lep nasmeh je tisto, kar najprej opazimo pri ljudeh,« zaključuje ortodontinja.
