Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Zdravniki člani ekipe na Olimpijskih igrah v Pekingu

17.02.2022 06:50
Olimpijske igre so največji športni dogodek. To po svojih četrtih igrah lahko zanesljivo rečem. Ob prihodu na stadion med otvoritveno slovesnostjo, ob hoji za zastavo svoje domovine mi gredo še vedno »kocine pokonci«. Takega vzdušja, napetosti, osredotočenosti športnikov na tekmovanja ne srečaš na nobenem svetovnem prvenstvu. Meja med solzami žalosti in neizmerne sreče se meri v stotinkah sekund in desetinkah točk. 
Nika Križnar in Urša Bogataj
Nika Križnar, Urša Bogotaj in Matjaž Turel (Foto: osebni arhiv)

Zdravje športnikov je pomemben del poti do uspeha na tekmovanjih. Zdravniki, ki imamo radi šport in se ob svojem rednem delu ukvarjamo tudi z medicino športa, smo vedno člani podpornega osebja olimpijske reprezentance. Medicinska komisija pri Olimpijskem komiteju Slovenije določi vodjo in člane medicinske ekipe vsaj pol leta pred igrami. Na enak način se izbere tudi ekipo fizioterapevtov, s katerimi tesno sodelujemo. Tokrat smo na igrah v Pekingu prisotni travmatolog Brin Štabuc, ortoped Matej Drobnič in moja malenkost. Na žalost je okužba s SARS-CoV-2 pred odhodom v Peking tudi v naših vrstah preprečila udeležbo naši anesteziologinji, znani strokovnjakinji za prehrano Nadi Kozjek Jeglič.
Peter Prevc in Matej Drobnič
Peter Prevc in Matej Drobnič (Foto: osebni arhiv)

Zdravniki se že nekaj mesecev pred igrami začnemo pripravljati po več ali manj znanem protokolu. V primeru zdravstvenih težav smo vedno na voljo kandidatom za olimpijske igre. Pripraviti je treba seznam zdravil in opreme, se dogovoriti, kako bomo na igrah organizirani, in pridobiti začasne licence za zdravljenje svoje ekipe v tuji državi. Zdravniki smo udeleženi tudi v protidopinških izobraževanjih in aktivnostih. Športnike spremljamo tudi na pogoste dopinške kontrole.

Priprave na igre v Pekingu so bile povsem drugačne. Covid je precej zapletel naše delo. Koordinirati je bilo treba obravnavo obolelih članov reprezentance v zadnjem mesecu pred odhodom, izpolnjevati zahtevne protokole testiranj, vnašanje podatkov v aplikacije, pisati številna elektronska sporočila in odgovarjati na neštete telefonske klice. Na tem mestu se moram najlepše zahvaliti infektologinjam: ženi Gabi, Bojani Beović in Mateji Logar, ki so bile v veliko »covidno« pomoč. 
Tim Mastnak
Tim Mastnak in Matjaž Turel (Foto: osebni arhiv)

Vse skupaj se je nadaljevalo ob prihodu na igre, saj so kitajski organizatorji pripravili izredno natančne protokole testiranj (vsi moramo vsak dan opraviti PCR-test), gibanja v zaprti zanki in preventivnih ukrepov. Rezultati pozitivnih brisov temeljijo na t.i. Ct-vrednostih (število pomnoževalnih ciklov, potrebnih za zaznavo virusne RNA). Za negativne štejejo samo vrednosti nad 40, mejno pozitivne med 35 in 40 ter pozitivne pod 35 ciklov. Odvzem brisov je tako kakovosten (ob prihodu na letališče skozi nos in usta vse do medule oblongate), da je pri kar nekaj članih naše reprezentance, ki so v januarju preboleli okužbo in so bili na obveznih PCR-testih pred odhodom negativni, test potrdil prisotnost virusne RNA v mejnem območju. Za vse iz te skupine je organizator predvidel protokol, ki ga je imenoval »close contact«. Obravnavani so namreč enako kot tisti s potrjenim tesnim stikom, kar pomeni osamitev v sobi, hrana v sobi ter dvakrat dnevno testiranje. So pa lahko s posebnimi vozili odhajali na treninge in tekme. Na žalost so odkrili ob in kmalu po prihodu tudi tri sveže okužbe v naši ekipi. Ti so bili poslani v izolacijski hotel in odpuščeni, ko sta bila dva zaporedna brisa negativna oz. trije zaporedni mejni, če je preteklo več kot deset dni od okužbe. Z njimi smo bili ves čas v telefonskem stiku in jim nudili predvsem podporo. Na srečo so bile okužbe blage oz. skoraj asimptomatske in vsi so že zapustili izolacijski hotel. Po odpustu so še teden dni obravnavani po protokolu »close contact«.

V veliko veselje mi je, da se vsi člani naše ekipe, na čelu s športniki, izredno skrbno držijo vseh protokolov in znanih preventivnih ukrepov. Prav nihče še ni potarnal nad njimi. Nikogar ne vidiš brez FFP2-maske. Odložijo jo le med tekmami. Spravljene imajo pod tekmovalnim dresom, pod čelado in si jih namestijo takoj po tekmi. Res sem prav ponosen nanje in so lahko marsikomu za vzgled. Vsi člani odprave smo tudi polno cepljeni.
Sistem, ki so ga postavili organizatorji, se je izkazal za izredno učinkovitega. V zadnjih dneh, ko so igre na vrhuncu, v zaprti zanki dnevno opravijo cca 70.000 PCR-testov (od tega 6.500 pri športnikih) in odkrijejo od 5 do 10 okužb. Glede na statistične podatke o verjetnosti za okužbo z novim koronavirusom so olimpijske igre trenutno najvarnejši kraj na svetu.
Obisk poliklinike Yanqin_manjsi
Obisk poliklinike Yanqin (Foto: osebni arhiv)

Organizatorji so odlično pripravili tudi ostalo medicinsko podporo na prizoriščih in v treh olimpijskih vaseh. Povsem primerljivo z igrami v Vancouvru, ki sem jih do sedaj imel za referenco. Vsak od zdravnikov ima v bloku, kjer živimo, prostor za svojo ambulanto, v vsaki vasi je poliklinika z različnimi specialističnimi ambulantami, vključno z ambulanto za kitajsko tradicionalno medicino, laboratorijem, ultrazvokom, rentgenom in računalniško tomografijo ter v dveh vaseh tudi magnetno resonanco. Osebje je zelo prijazno, le komunikacija je malo težavnejša. Angleško govori le nekaj zdravnikov. Ostali si pomagajo s prenosnimi elektronskimi prevajalniki. 
Zdravniki smo poleg dela v ambulanti, ki je na voljo 24/7, prisotni tudi na treningih in tekmah. Na srečo, razen že omenjenih težav s covidom, drugih resnejših poškodb ali bolezni zaenkrat pri članih naše reprezentance ni bilo. Nudimo pa psihološko podporo (športniki se radi pogovorijo z zdravnikom), dajemo navodila glede prehrane in hidracije. Na tekmovališčih na kar visoki nadmorski višini (od 1500 do dobrih 2000 metrov) ob zelo suhem zraku in mrazu razmere za tekmovanje predvsem vzdržljivostnih športov niso najprijaznejše. 

Zdravniki se ob uspehih naših športnikov veselimo kot otroci in smo ponosni, da smo morda prispevali kamenček v mozaiku na poti do uspeha.
Kadar me kdo ob vrnitvi v domovino vpraša, kako je biti zdravnik na olimpijskih igrah, mu odgovorim: »Naporno, odgovorno, a lepo!«

Fotografije so iz avtorjevega osebnega arhiva.

Prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., vodja medicinske ekipe na zimskih Olimpijskih igrah Peking 2022