Posledice prekomerne obremenjenosti zdravnikov in zobozdravnikov
18.01.2022 17:55
Po oceni Evropske komisije manjka v Sloveniji tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije (Vir). Odgovori skoraj dva tisoč zdravnikov v anketi temu pritrjujejo. Tri petine jih opravi več kot 25 nadur mesečno, več kot 40% jih je v zadnjih treh mesecih opravilo v povprečju štiri ali več dežurstev mesečno. Pri tem še nekoliko izstopa velika obremenjenost z dežurstvi (štiri ali več mesečno) mladih specialistov do 5 let (53%) in specializantov (62%).
Anketa je pokazala, da se posledično z izgorelostjo srečuje 88% zdravnikov na primarni ravni, kar je bistven skok od primerljive ankete leta 2019, ko je izgorelost zaznalo 63,7% primarnih zdravnikov. Da pri kolegih občasno ali redno opazijo znake izgorelosti je odgovorilo 95% vseh vprašanih zdravnikov.
Polovica razmišlja o odhodu iz javnega zdravstva, tujina kot možnost za tretjino specializantov – O odhodu iz javnega zdravstva razmišlja 53% ali 954 od 1898 vprašanih. Največ med specializanti (65%) in zdravniki specialisti do pet let op opravljenem izpitu (64%). O odhodu v tujino razmišlja 24% zdravnikov in zobozdravnikov. Ta možnost je najbolj sprejemljiva za specializante (36%) ter skupino zdravnikov pripravnikov, sobnih zdravnikov in sekundarijev (53% pri 10 odgovorih).
Obseg dela bi prilagodili pogodbi – Tri četrtine zdravnikov želi uskladiti delovni čas s tistim, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, čeprav bi to zaradi manjšega števila ur pomenilo nižje plačilo. Ugotavljajo namreč, da zaradi službenih obveznosti zanemarjajo prostočasne aktivnosti (38%), odnose v družini (29%) in študijske in raziskovalne aktivnosti (27%). Številni so navedli, da zaradi prevelikega obsega dela zanemarjajo lastno zdravje ali celo lastne obiske pri zdravniku in zobozdravniku.
Povečuje se občutek izgorelosti – V anketni raziskavi Zdravniške zbornice Slovenije marca 209 se je z izgorelostjo soočalo 63,7% primarnih zdravnikov, v tokratni anketi se je pokazalo, da se občasno ali redno z izgorelostjo srečuje 88% zdravnikov na primarni ravni (enak odstotek tudi med vsemi zdravniki). Da pri kolegih občasno ali redno opazijo znake izgorelosti je odgovorilo 95% vseh vprašanih zdravnikov.
Ključne težave: administracija, neorganiziranost in pomanjkanje zdravnikov – Prekomerno delo in preobremenjenost so posledica administrativnih obremenitev je prepričanih 90% vprašanih, neustrezne organiziranosti (90%) ter pomanjkanja zdravnikov (86%). 91 % vprašanih se strinja ali popolnoma strinja, da sta lahko posledica prekomernega dela in preobremenjenosti slaba kakovost dela, saj utrujen zdravnik ni enakovreden spočitemu.
Ukrepa: boljša organizacija dela in omejitev delovnika na 48 ur – Kot ključni ukrep, ki bi lahko pripomogel k zmanjšanju preobremenjenosti in posledično še boljši kakovosti dela so vprašani navedli boljšo organizacijo dela in omejitev delovnika na največ 48 ur tedensko oziroma na največ 24 ur neprekinjeno. Hkrati podpirajo več ozaveščanja o posledicah prekomernih obremenitev.
V Sloveniji deluje 6838 aktivnih zdravnikov oziroma po oceni Evropske komisije 3,3 zdravnika/1000 prebivalcev, kar je bistveno manj od povprečja Evropske unije 3,9 zdravnika/1000 prebivalcev. Če bi v Sloveniji želeli doseči povprečje EU, bi morali takoj zaposliti vsaj 1000 zdravnikov. Sosednja Avstrija ima 5,3 zdravnika/1000 prebivalcev, Italija 4,1 zdravnika/1000 prebivalcev.
Na spletno anketo, ki smo jo 7. januarja posredovali vsem aktivnim slovenskim zdravnikom, se je v enem tednu odzvalo 1898 naslovljenih.
