Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

(IZBOR IZJAV) Klici na pomoč Mladih zdravnikov

05.01.2022 08:24
1. Potrebujemo Marshallov načrt za oživitev zdravstva


"Kakor se vidi pri vsaki krizi, začne sistem popuščat. Kakor vidim ljudi, ki se zatekajo k nam na urgenco, ne morejo najti pomoči drugje: To bo strašno, naslednja leta se bo moral sistem trudit, da zaostanke nadoknadi. Vljudno prosim, da nekdo pride s celostno rešitvijo. Vse to neko šivanje in krpanje lukenj tu in tam ne vodi nikamor. Mi rabimo velik - Marshallov načrt, kaj dati pacientom. " Specialist urgentne medicine dr. Gregor Prosen razloži, zakaj potrebujemo Marshallov načrt za oživljanje zdravstva. Dober zdravstveni sistem je v interesu vseh prebivalcev Slovenije. Ne smemo dopustiti, da ga uničijo.

2. Za ohranitev slovenskega zdravstva


Družinska zdravnica Nina Pokorn spregovori o mačehovskem odnosu Ministrstva za zdravje do primarne zdravstvene mreže, ki bi morala biti temelj močnega zdravstvenega sistema, ter opozori na vzporeden zdravstveni sistem, ki so ga tekom epidemije razvile privatne zavarovalnice.

3. Naša preteklost, vaša prihodnost



Pediater Miloš Simov je eden od 10.000 zdravnikov, ki so v zadnjih 20 letih zapustili rodno Srbijo. Opisuje razgradnjo oz. metamorfozo srbskega zdravstvenega sistema in se boji, da smo morda podobnemu nekontroliranemu, kaotičnemu procesu priča tudi sedaj v Sloveniji.

4. Ne evropske plače, evropska razmerja



Primerjali smo razmerja plač v dveh dobro urejenih zdravstvenih sistemih - VB in Nemčiji. Seveda ne pričakujemo enakih plač, kot jih imajo tam (ne bi se jih sicer branili :D), vsekakor pa bi bilo smiselno uvesti podobna razmerja glede na slovensko povprečno bruto plačo. Primerjave je predstavila oftalmologinja Azra Herceg.

5. Preprečimo beg možganov


Slovenski zdravniki bežimo v druge poklice, tuje države in povsem privatno zdravstvo. Po desetletjih praznih obljub namreč vidimo, da se obremenitve v javnozdravstvenem sistemu ne bodo normalizirale, plačilo je nizko (5.6 do max 14.8 eur na uro), kaplja čez rob za marsikoga pa so tudi prispevki nekaterih medijev. Ortoped Vasja Kašnik spregovori o tem, kako kadre išče sosednja Avstrija. Ni zdravstva brez zdravnikov! Preprečimo beg možganov!

6. Zakaj delo več kot 48 ur na teden?



Evropska direktiva o delovnem času omejuje tedenski delavnik na 48 ur. Zaradi pomanjkanja zdravnikov morajo nekateri zdravniki v Sloveniji za zagotovitev neprekinjene zdravstvene oskrbe državljanov delati tudi bistveno več kot je dovoljeno - na račun lastnega zdravja, družinskih odnosov in prostega časa. Škandaliziranje plačila za to delo s strani nekaterih medijev je po našem mnenju neetično in prispeva k obupu slovenskih zdravnikov.

7. Pomanjkljivosti enotnega plačnega sistema



Kako smo prišli do enotnega plačnega sistema, v katerem učinkovito in kvalitetno delo ni vrednota? Kaj je s famoznimi zdravniškimi dodatki? Kakšna so plačna nesorazmerja, kjer zdravnik začetnik zasluži 970 eur, specializant 1230 eur, specialist 1572 eur, maksimalna plača zdravnika za 40-urni delavnik pa znaša 2379 eur neto? Predstavitev je pripravil ginekolog Luka Kovač.

8. Izhod iz enotnega plačnega sistema - prvi korak za rešitev zdravstva


Ko zdravniki vidimo problem, smo ga vajeni prepoznati, izpeljati diagnostiko, načrtovati zdravljenje in poskusiti problem rešiti. Problem imamo - razpadajoče javno zdravstvo. Izhod iz enotnega plačnega sistema pa vidimo le kot prvi korak za rešitev slovenskega zdravstva, ki že desetletja pluje kot ladja brez krmarja. Zakaj je potrebno ukrepati hitro, sta utemeljila ginekolog Luka Kovač in ortoped Vasja Kašnik.

9. Kako nastane zdravnik?


Če danes začnemo izobraževati zdravnika, bomo dobili specialista leta 2035. Gre namreč za naporen in dolgotrajen izobraževalni in izpopolnjevalni proces. Zato je za nas kot družbo vsak odhod zdravnika - bodisi v drug poklic, bodisi v tujino - velikanska izguba. Skladno s človekovimi svoboščinami 21. stoletja, ki veljajo tudi za zdravnike, teh odhodov ne moremo preprečiti s palico. Izobraževalno pot zdravnika je predstavil specializant onkologije z radioterapijo Luka Puzigaća.