Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Samo dobri pogoji dela bodo zadržali mlade zdravnike doma, kjer jih zdravstvo nujno potrebuje

27.12.2021 11:10

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 27. 12. 2021. Delujoče javno zdravstvo in najzahtevnejša medicina zahtevata dovolj nosilcev zdravstvenih dejavnosti ter dovolj konkurenčne pogoje in organizacijo dela. Samo s konkurenčnimi pogoji dela bodo mladi po zaključku študija na začetku karierne poti videli svojo prihodnost v sistemu. Izboljšanje delovnih pogojev v zdravstveni negi je bil prvi korak k urejanju delovnih pogojev posameznika v timu, ki mu mora slediti urejanje statusa nosilcev dejavnosti - zdravnikov. 

Med ključnimi ukrepi so: ustrezna ureditev plač v skladu s primerljivimi sistemi v Evropi, postopno urejanje delovnih pogojev in prehod na evropsko direktivo dela 40+8 ur, omogočanje več časa za obravnavo pacientov in administrativne razbremenitve.

V Sloveniji imamo 3,3 zdravnika (Avstrija 5,3, Nemčija 4,4) na 1.000 prebivalcev, kar je pod povprečjem EU (3,9 na 1.000 prebivalcev). Slednje se kaže predvsem s težjim dostopom do osnovne zdravstvene oskrbe, saj vse več ljudi nima izbranega zdravnika. Če bi v Sloveniji želeli doseči povprečje EU, bi morali takoj zaposliti tisoč zdravnikov. VIR: OECD https://www.oecd-ilibrary.org/sites/ae3016b9-en/1/3/8/2/index.html?itemId=/content/publication/ae3016b9-en&_csp_=ca413da5d44587bc56446341952c275e&itemIGO=oecd&itemContentType=book#figure-d1e11809 

Če želimo nadomestiti manko zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu in preprečiti poslabšanje dostopnosti do javnih storitev, jim morajo odločevalci priznati zahtevnost, odgovornost in obseg opravljenega dela. V Zdravniški zbornici Slovenije ugotavljamo, da trenutna plačila, ki glede na obremenitve niso primerljiva z zahodnoevropskimi državami, povzročajo težave pri zagotavljanju zdravniškega kadra. Mladi zdravniki se zaradi težjih pogojev dela za določene zdravniške specializacije vse redkeje odločajo. To je najbolj očitno v družinski medicini, vendar ostajajo specializacije nezasedene tudi na področju pediatrije, anesteziologije, nefrologije, urgentne medicine in tudi infektologije. Trenutno (stanje 17. 12. 2021) je nezasedenih 126 od 310 razpisanih mest za specializacije. 

Na enotnem evropskem trgu dela medtem sosednje države načrtno iščejo zdravstvene delavce, kar je vidno tudi iz oglasov v slovenskem dnevnem časopisju. Zdravnikom specialistom ponujajo delo pod izjemno konkurenčnimi delovnimi pogoji. Zdravniška zbornica Slovenije je skladno s svojimi pooblastili v minulih letih letno izdala med 150 in 300 tako imenovanih potrdil članom ZZS o dobrem imenu, ki so med drugim tudi pogoj za delo v tujini. V letu 2014 se je po podatkih zbornice za zaposlitev v tujini odločilo vsaj 34 zdravnikov. 

Nevarnost še večjega odliva zdravnikov v prihodnosti se kaže na podlagi več kot 100 vlog za izdajo potrdil o dobrem imenu, ki jih je zbornica prejela v zgolj nekaj dneh konec novembra, je resnična in se že uresničuje. Zdravnik je nosilec dejavnosti v zdravstvu in odgovoren za njeno izvajanje. Delovni pogoji (tudi v Sloveniji) morajo zato ustrezati odgovornosti, ki jo zdravniki prevzemajo.