Čeprav epidemija v želji po čim bolj normalnem življenju počasi izginja z naslovnic medijev, na žalost še ni končana. Še več, v zadnjih dneh se stopnjuje, delta sev izbira med vse mlajšimi. Trenutno imamo hospitaliziranega 34 let starega bolnika ter 39 let starega v enoti intenzivne terapije, pred nekaj dnevi sta v Sloveniji umrla 35-letni in 41-letni moški. Zaradi covida-19 je v bolnišnicah preko štiristo oseb, kar je štirikrat toliko kot na Danskem, ki ima skoraj trikrat več prebivalcev. Na Danskem je cepljenih 85 % oseb, za katere je cepivo trenutno na voljo. Delež cepljenih med odraslimi dosega tudi v drugih zahodnoevropskih državah, članicah EU več kot 80 %, pri štirih petinah izdanih odmerkov gre za mRNK-cepiva.
Cepiva mRNK so bila v kliničnih raziskavah uporabljena pri več deset tisoč ljudeh. V svetu je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije uporabljenih več kot šest milijard odmerkov cepiva, največji delež zavzemajo mRNK-cepiva. Cepiva mRNK ne vstopajo v celično jedro in nimajo stika s človekovimi geni. Kljub zaščiti z maščobnim ovojem v cepivu razpadejo v nekaj dneh, v nekaj tednih pa razpadejo tako imenovane koničaste beljakovine, ki nastanejo na podlagi mRNK v cepivu. Tisto, kar ostane, je, tako kot pri drugih cepivih, imunski odgovor.
Zdravniki nikoli nismo zanikali neželenih učinkov cepiv, nasprotno, ljudi nanje opozarjamo in svetujemo, kdaj je potrebna zdravniška pomoč. Prav tako se izobražujemo za obravnavo hudih neželenih učinkov. Mednarodni sistemi za zaznavo neželenih učinkov cepiv nam danes omogočajo zaznavo in obravnavo neželenih učinkov, ki se pojavijo na milijon cepljenih, o njih redno obveščamo in opozarjamo strokovno in laično javnost. Zaupanje in empatija sta ključna v času, ko svet pretresata na videz neskončna epidemija in infodemija.
V nedavni oddaji Intervju na TV Slovenija je gost (sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist) izražal stališča o varnosti in učinkovitosti cepljenja, ki ga je primerjal z genskim inženiringom. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija je v primerljivem primeru spomladi že ocenila, da ravnanje enega od uredništev ni bilo premišljeno v primeru, ko je komentiranje zdravstvenega vidika epidemije covida-19 omogočilo gostji, ki ni zdravnica, ki nima medicinskega znanja, ki na področju ohranjanja zdravja ne deluje na podlagi znanstvenih spoznanj in strokovno preverjenih metod. Prav tako je opozorila, da intervju ni primeren žanr za podajanje polemičnih in skeptičnih stališč o javnem zdravju.
VIR: https://www.rtvslo.si/varuh/mnenja-in-priporocila/porocilo-v-zadevi-radijski-intervju-umik-objave/522243
Ne glede na tedanje stališče varuhinje je tokratni intervju potekal na način, pred katerim je svarila varuhinja. Kljub trudu, ki je bil v času epidemije vložen v strokovne razlage o nevarnostih virusa SARS-CoV-2, o možnostih zdravljenja in preventivi, še posebej o pomenu cepljenja, se v delu javnosti tako vrstijo izrazi nezaupanja in vedno pogosteje tudi napadi na zdravnike in ostale člane zdravstvenega tima. Stopnjevanje napetosti v tej dolgi, predolgi epidemiji se odraža tudi v konfliktih pri iskanju zdravstvene pomoči. Pogosto se kot glavnega krivca za epidemijo namesto virusa prikazuje ljudi, ki na terenu nesebično sodelujejo pri zmanjševanju njenih posledic. Glavni krivec je nevidni virus, ki se neopazno širi med nami. V Zdravniški zbornici Slovenije smo prepričani, da si lahko družba pomaga s povezovanjem in zagotavljanjem pravih in resničnih informacij, ne pa zmede, ki jo ustvarjajo strokovnjaki, ki to niso.
V času intenzivnega kroženja virusa, ko je ogroženo zdravje in življenje številnih ljudi, imajo javni mediji posebno odgovornost, da z delnimi ali znanstveno nepotrjenimi informacijami ne begajo občinstva. Zato pozivamo medije, da skrbijo za objavo pravih in resničnih informacij – v tem trenutku posebej o pomenu cepljenja za omejevanje epidemije.
Zdravniška zbornica Slovenije
