Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Kako se je smiselno lotevati branja (ne)strokovnih člankov - o nevarnosti cepiv proti covid-19

19.08.2021 08:43

Spoštovani prof. Ihan, bili ste moj profesor na magisteriju pred leti in že nekajkrat sem se mislila v zvezi s covid cepivi obrniti na vas za dodatna pojasnila (doslej predvsem glede znanega nemškega virologa, ki WHO poziva proti covid cepljenju). Spremljam vaše koristne prispevke v zoom webinarjih in javnih posvetih. Zdaj bi vas prosila tole: od kolegice, družinske zdravnice, ki je odločno proti covid cepljenju, sem prejela ta članek, z obsežno bibliografijo.

Vas lahko prosim za komentar? Da bi bil vsaj med nami zdravniki racionalen dialog. 

Vnaprej iskrena hvala!

Ginekologinja (ZD Novo mesto) 

---------- 

Spoštovana kolegica,

hvala za poslan članek (»Worse Than the Disease? Reviewing Some Possible Unintended Consequences of the mRNA Vaccines Against COVID-19«), ki ga vidim prvič. Če ne bi omenili kolegice, družinske zdravnice, ki »ne verjame v cepljenje« in vam je članek poslala, da bi tudi vi »spregledali«, bi vam odgovoril na kratko: članek sta napisala dva nezdravnika (Stephanie_Seneff - upokojena informatičarka in Greg Nigh - naturopat ter akupunkturist), ki se z boleznijo covid-19 očitno še nista srečala v praksi. Kljub temu sta iz literature v članku zbrala soliden seznam teoretičnih dilem in zlasti strahov, ki so jih v določenih fazah razvoja cepiva proti covid-19 in med uvajanjem cepljenja imeli številni raziskovalci in o tem seveda tudi pisali. Velika večina od teh dilem se je na srečo izkazala zgolj teoretičnih, saj so praktični izsledki raziskav pokazali, da se »črni scenariji« niso uresničili. 

Slabost članka je, da močno meša izsledke predkliničnih študij s študijami poteka bolezni covid-19 in vse to še z hipotetičnimi nevarnimi učinki cepiv nasploh in še posebej cepiv proti covid-19. Na ta način članek za nepoučenega bralca, ki ne zna sproti razvrščati navedb,  lahko deluje (neupravičeno) strašljivo, sploh v kombinaciji z naslovom, ki namiguje, da je cepivo morda bolj škodljivo kot bolezen covid-19. V resnici pa velika večina hipotetičnih »slabih« posledic, ki so navedene v članku, še v mnogo večji meri velja za bolezen covid-19, če bi hipoteze držale. Če je, na primer, neznatna količina proteina bodice S, ki za kratek čas pride v kri kak dan po cepljenju, lahko tako zelo toksična, kot namigujeta avtorja, mora to seveda še toliko bolj veljati za bolezen covid-19, ko je tega proteina v krvi neprimerljivo več. In s tem, ko cepivo prepreči vdor virusa v kri, je preprečena mnogo večja škoda – obratno, kot namigujeta avtorja. Skratka, avtorja navajata in asociirata raziskovalne izsledke na način, ki nepoznavalcu lahko zbudi vtis o velikem tveganju cepljenja (sploh ker na to namiguje tudi naslov članka), medtem ko poznavalec področja v istem besedilu najde kvečjemu dodatno potrditev, da se je mnogo bolje cepiti kot pa se prepustiti patogenezi covid-19.

To bi bil torej moj kratki odziv na članek. Če pa so pri nas zdravniki, kot zapišete, ki so proti cepljenju, pa se mi zdi potrebno odgovor zastaviti malo širše – v njem bi rad pokazal, kako se je smiselno lotevati branja (ne)strokovnih člankov, da imamo od tega več znanja, in ne več zmede. 

Ker znanost v veliki meri temelji na kredibilnosti in izkušnjah ljudi, ki izrekajo znanstvene trditve, najprej malo pobrskajmo po obeh avtorjih – na spletu hitro najdemo, da je Stephanie_Seneff upokojena informatičarka (roj. 1948), ki se je ukvarjala z lingvistično analizo; po upokojitvi se je posvetila ekološkemu aktivizmu in zlasti pisanju publicističnih člankov o vplivu herbicida gliofosata na nastanek avtizma.  

https://en.wikipedia.org/wiki/Stephanie_Seneff

Greg Nigh je naturopat, akupunkturist, ustanovitelj Klinike za naravno zdravljenje v Portlandu, ZDA. Publicistično in predavateljsko se je do sedaj predvsem ukvarjal s tem, kako česen koristi zdravju.

https://www.portlandnaturalhealth.net/dr-greg-nigh-nd-lac

Oba avtorja sta glede na dosedanje publikacije povsem »nova« na področju covid-19 in infekcijskih bolezni, a sta kljub temu zavzeto pregledala literaturo, ki opozarja na morebitne nevarnosti uporabe cepiv proti covid-19 in tu jima ni kaj očitati, razen, da sta očitno selektivno iskala čimbolj »nevarne«  namige o cepivih, pa čeprav mnoge zgolj hipotetične in teoretične.  Kot rečeno, se avtorjema pri ocenjevanju pomena izbranih člankov pozna, da nista zdravnika in še manj strokovnjaka na področju cepiv, mikrobiologije, infektologije in imunologije. Zato sta v pregledu literature poudarjala predvsem članke, ki opozarjajo na morebitna tveganja, nista pa znala (oz. nista imela namena) člankov umestiti v širšo sliko pandemije covid-19. Nikoli, na primer, ne opozorita na dejstvo, da so mnoga tveganja, na katera opozarjata, zgolj teoretična in bi se ob stotinah milijonih cepljenj že pokazala, po drugi strani pa so tveganja bolezni covid-19 zelo konkretna, in jim bo med pandemijo izpostavljena velika večina necepljenih.

Dober primer enostranskega opisovanja je fenomen ADE (Antibody-dependent enhancement), ki ga avtorja izpostavljata kot izrazito nevarnost.  O ADE smo številni razpravljali in predavali že kmalu po ideji o proizvodnji cepiv (spomladi 2020), saj je bil ADE opažen pri sorodnih virusih (SARS, MERS), in tudi pri nekaterih drugih (eboli, flavivirusih, gripi, ošpicah, RSV, HIV). Fenomen ADE, kot vemo, povzročajo ne-nevtralizacijska protitelesa, ki nastanejo po prvi okužbi ali po cepljenju. Pri ponovni okužbi ali po okužbi cepljenega (prebojna okužba; angl. „breakthrough infection“) protitelesa z virusi naredijo imunske komplekse, ki pospešijo prehod virusa v makrofage (ebola) ali aktivirajo komplement in nevtrofilce (bolezen imunskih kompleksov – npr. RSV). Klinična slika je težka (citokinski vihar) in zelo značilna, tako da ADE klinično pravzaprav ne moremo zgrešiti, če se zares pojavi. Pri covid-19 ADE na srečo še ni bila opažena – niti v primeru reinfekcij (kjer bi jo zlasti pričakovali), niti v primeru okužb po cepljenju. Ker se ADE praviloma izrazi pri cepivih, pri katerih se kot antigen uporabi inaktiviran celoten mikroorganizem, je bil pri proizvodnji cepiv proti covid-19 tudi z mislijo na ADE izbran samo ključni patogenetski virusni protein S, proti kateremu nastajajo nevtralizacijska protitelesa. (ADE je pojav, ki nastane zaradi ne-nevtralizacijskih protiteles). Na koncu pa se je, na srečo, izkazalo, da pojava ADE ni niti po cepljenju, niti po reinfekciji, slednje bi bilo še mnogo bolj usodno. Seveda pa ne moremo izključiti, da se v primeru nastajanja novih in novih različic virusa fenomen ADE nekoč ne bo zgodil – za človeštvo bi bila to zelo slaba novica, saj bi začeli težko zbolevati tudi vsi ljudje, ne glede na starost, ki so predhodno že enkrat preboleli covid-19. A za zdaj se, na srečo, strah glede ADE v praksi ni izkazal kot realen. Avtorja članka, ki ste ga poslali, pa pišeta samo o strahu, ki smo ga imeli mnogi, nič pa ne omenita, da se je ta strah pozneje izkazal kot neupravičen.

https://www.chop.edu/centers-programs/vaccine-education-center/vaccine-safety/antibody-dependent-enhancement-and-vaccines

https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fimmu.2021.640093/full

Seneff in Nigh ob povzemanju literature tudi poudarjata, da se ne zavedamo nevarnosti vnašanja tuje mRNK , saj se ta lahko v celicah spreminja in služi sintezi drugačnih proteinov, kot le proteinov S. Možen je tudi prepis RNK  v DNK, kar prinese trajno tvorjenje proteina bodice S. Vse te trditve so že teoretsko malo verjetne, vsekakor pa se niso izkazale kot praktično pomembne. V vsaki celici je stotisoče različnih mRNK in zato imajo naše celice mehanizme, da jim te informacijske molekule ne škodujejo z neprestanim povzročanjem genomskih sprememb, ampak se razgradijo, ko opravijo svoje. 

https://www.webmd.com/lung/news/20210719/covid-19-vaccines-not-gene-therapy

Can mRNA from COVID-19 vaccines be integrated into the human DNA? (health-desk.org)

Seneff in Nigh še trdita, da je protein konice S, ki nastaja po cepljenju, toksičen in povzroča okvare na žilah. Trditev je povzeta po napačnih interpretacijah originalnega članka, v katerem so avtorji opisali meritve proteina bodice S v krvi po cepljenju in poročali, da so ga v zelo nizkih koncentracijah našli le nekaj dni po cepljenju, nato pa po nastanku prvih protiteles tega proteina ni bilo več v krvi. To je logično, saj protitelesa nevtralizirajo in s tem odstranijo protein bodice S iz krvi in telesnih tekočin, tako v primeru cepljenja, še bolj pomembno pa je to v primeru okužbe, ko je koncentracija proteina bodice S v krvi neprimerljivo večja. 

https://academic.oup.com/cid/advance-article/doi/10.1093/cid/ciab465/6279075

Iz tega članka je Ross Walter, nutritionist in naturopat, oblikoval senzacionalistično lažno novico na Facebooku, v kateri je cepljenje označil kot potencialno škodljivo, ker povzroči zastrupitev žil in telesa s proteinom bodice S. 

https://www.aap.com.au/toxic-spike-protein-claims-misinterpret-vaccine-study/

https://www.factcheck.org/2021/03/scicheck-texas-doctor-spreads-false-claims-about-covid-19-vaccines/

Seneff in Nigh v svojem članku, ki ste ga posredovali, tudi povsem neosnovano trdita, da beljakovina S, ki pride v kri, lahko poškoduje žile v modih in povzroči moško neplodnost, prav tako lahko  poškoduje žile v krvnomožganski barieri in povzroči nevrološke okvare. Vse to je bilo že zdavnaj ovrženo.

https://theconversation.com/covid-19-could-cause-male-infertility-and-sexual-dysfunction-but-vaccines-do-not-164139

Poleg tega je po mnenju avtorjev članka tudi zelo verjetno, da se beljakovina bodice S, ko nastane v celici, napačno zloži v prion (ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odgovoren za bolezen norih krav), kar bi lahko povzročilo obsežne poškodbe možganskih celic in povečalo tveganje za Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo. Tudi ta trditev je povzetek povsem neosnovane »hipoteze« proticepilca Barta Classena. 

https://health-desk.org/articles/what-do-we-know-about-the-false-claims-that-a-study-shows-covid-19-mrna-vaccines-lead-to-neurodegenerative-diseases

V zvezi z nevarnostjo proteina bodice S avtorja tudi navajata možnost potencialno navzkrižnih avtoimunskih reakcij, ki bi nastale po okužbi ali po cepljenju – zaradi nekaterih podobnosti proteina bodice S z našimi lastnimi proteini. A dejstvo je, da tovrstnih avtoimunskih fenomenov po stotinah milijonih cepljenj ni bilo opaziti. Po drugi strani pa je mnogo več podatkov, da bolezen covid-19 lahko sproži ali poslabša vrsto avtoimunskih bolezni. Zato je cepljenje, ki prepreči covid-19, za bolnike z avtoimunskimi težavami, še toliko bolj pomembno.

The SARS-CoV-2 as an instrumental trigger of autoimmunity (nih.gov)

https://health-desk.org/articles/could-mrna-vaccines-create-a-different-protein-than-expected-that-could-result-in-autoimmune-disease-down-the-road

Na koncu avtorja nista obšla niti »teorije« o tem, da lahko cepljeni ljudje »okužijo s cepivom« tudi necepjene ljudi in jim na ta način povzročijo škodo. Šlo naj bi za lipidne delce, eksosome, ki se lahko iz dendritičnih celicah v pljučih razsejejo v pljučne mešičke, od tam pa z izdihanim zrakom »okužijo« druge ljudi. »To ni povsem nemogoče«, utemeljujeta avtorja.  Hipoteza je seveda povsem pravljičarska že v predpostavki, da bi dendritične celice iz rame (cepilno mesto) pripotovale v pljučne mešičke. A avtorja sta očitno želele, čeprav brez utemeljitev, izpeljati namig, da bi cepljeni ljudje lahko na nek način prenesli »škodljivo cepivo« tudi na necepljene. 

What Is 'Vaccine Shedding'? No Chance of Viral Shedding From COVID-19 Vaccine | Health.com

Če povzamem, je članek popis številnih »nevarnih« možnosti v zvezi s cepivi proti covid-19, ob tem pa ni kritičnega umeščanja hipotez v znanje, ki se je z izkušnjami že nabralo o bolezni covid-19 in o izkušnjah s cepljenjem. Kot edini predlog, kaj naj bi bila alternativa cepljenju, pa avtorja izpostavita zdravo prehrano z vitaminom D in drugimi snovmi za povečevanje odpornosti. 

Vendar vidim v poslanem članku še širši problem.

Članek, ki ste mi ga (pre)poslali, priča o širšem problemu, ki bi ga rad naslovil na širšo zdravniško skupnost. Gre za veščino kritičnega vrednotenja literature – v poplavi vsega, kar prenese svetovni splet, je za profesionalno delovanje zdravnikov bistveno hitro razločevati, kaj je verodostojno, kaj pa je pisano z ozadjem, ki nima zveze z znanostjo in stroko.  

Pa pojdiva po vrsti in skupaj opraviva nekaj klikov po spletu, s katerimi se človek v minuti ali dveh orientira, ali je tekst na njegovem zaslonu vreden pazljivejšega branja. Ker gre v primeru poslanega članka formalno za znanstveni članek, je prvi klik na revijo, ki je ta članek publicirala. 

International Journal of Vaccine Theory, Practice, and Research (ijvtpr.com)

Gre za revijo, ki je začela izhajati l. 2020  in je brez tradicije in brez umestitve v znanstvene zbirke revij, ki omogočajo njihovo kritično preverjanje (PubMed, SCI). Z drugimi besedami – gre za »privatno revijo«, ki si jo, sploh v e-obliki, za izdajo lahko »izmisli« kdorkoli, s kakršnimikoli motivi.  To je prvi »rdeči alarm«.

Revija v resnici ni redna publikacija (je brez določenega urnika izhajanja, brez določenih tematskih sklopov v kazalu), ampak je povsem poljuben »občasnik«. Izide, kadar izide, do sedaj je izšlo le nekaj številk, in v eni številki revije je zgolj nekaj člankov. Za revijo ne stoji nikakršno strokovno združenje (»rdeči alarm«), ampak je vsaj na videz povsem privaten podvig glavnega urednika (John W. Oller, Jr., PhD in General Linguistic), ki je lingvist in informatik; ter urednika oftalmologa (Christopher A. Shaw, PhD, Professor, Department of Ophthalmology). Za revijo, ki se ukvarja s cepivi, je vsekakor nenavadno, da jo urejata jezikoslovec in oftalmolog! 

In kdo sta omenjena gospoda? Vtipkajmo v Google »Christopher A. Shaw« in najdemo zapis na Wikipediji, ki govori, da gre za kontroverznega člana proticepilske skupnosti, ki se ukvarja predvsem z avtizmom v povezavi s cepivi: 

https://en.wikipedia.org/wiki/Christopher_Shaw_(neuroscientist)

https://sensuouscurmudgeon.wordpress.com/2011/12/28/louisiana-creationist-professor-sues-university/

John W. Oller nima svojega zapisa na Wikipediji, dobimo pa že po prvem kliku njegov življenjepis v osrednji svetovni proticepilski teviji »the Defender«, kjer izvemo, da gre za upokojenega profesorja lingvistike, ki se zadnja leta intenzivno ukvarja z vplivom cepiv na avtizem.

https://childrenshealthdefense.org/authors/john-w-oller-jr-ph-d/

Na tej revialni povezavi najdemo tudi dodatno povezavo na promotivni zapis ob izdaji nove revije »International Journal of Vaccine Theory, Practice, and Research«, v kateri je objavljen članek, o katerem razpravljamo: https://childrenshealthdefense.org/defender/academic-journals-publishing-vaccine-research/ .

Revija je torej povsem očitno publikacija, povezana s osrednjim svetovnim proticepilskim časopisom »the Defender«. Časopis (ki je povzel ime po slavni revij Defender, ki se je borila za črnske pravice) je biblija anticepilcev, večina spletnih objav, ki jih razširjajo, so pravzaprav preoblikovani članki iz te revije.

https://childrenshealthdefense.org/defender/

Časopis »the Defender« je osrednja publikacija fundacije »Children's Health Defense®« (https://childrenshealthdefense.org ), ki jo vodi Robert Francis Kennedy Jr. (roj.1954, nečak Johna F. Kennedyja), ameriški odvetnik za okolje (njegova »specializacija« so tožbe proti kemijskim in farmacevtskim družbam) in propagator idej o škodljivosti cepiv. Njegova proticepilska fundacija producira in objavlja (največ prek časopisa »the Defender«) nad polovico proticepilskih »novic«, ki jih nato zaradi njihove šokantnosti in senzacionalizma uporabniki spletnih omrežij širijo po družabnih omrežjih. Kdor želi vnaprej vedeti, kaj od proticepilskih vsebin bo v naslednjih dneh in tednih krožilo po spletu, lahko samo obišče spletno stran »the Defender« in pregleda njihove zadnje objave.

O tem, kako je Robert Francis Kennedy Jr. iz poklica okoljskega odvetnika razširil svojo dejavnost v proticepilsko odvetništvo, je veliko zapisanega – v obeh primerih gre za možnost velikih tožb za zdravstvene posledice proti industriji (kemijski in farmacevtski), kar v ZDA omogoča velike zaslužke odvetniškim pisarnam. Posledica tovrstnih tožb v ZDA pa žal ni čistejše okolje ali boljše zdravstvo, ampak obratno – sistem velikih tožb je v ZDA privedel do velike koncentracija industrije (ker samo največji lahko plačajo odškodnine in odvetnike) in dražjega zdravstva, ki si ga mnogi ne morejo privoščiti  (zaradi velikih zdravniških zavarovalnin). 

Nekaj povezav o dejavnosti Roberta Francisa Kennedy-a: https://en.wikipedia.org/wiki/Robert_F._Kennedy_Jr.

https://www.mythdetector.ge/en/myth/what-lawsuit-did-robert-f-kennedy-jr-win-and-was-mandatory-vaccination-abolished-us

https://www.mcgill.ca/oss/article/covid-19-health-pseudoscience/anti-vaccine-propaganda-robert-f-kennedy-jr

Za Roberta Francisa Kennedy-a Jr. je proticepilstvo poslovni model za njegovo odvetniško dejavnost, po drugi strani pa tudi potencialni model za bodoči politični uspeh. S proticepilskim uporom proti medicini je mogoče dobiti politične privržence med mnogimi depriviligiranimi Američani, ki so nezadovoljni z zdravstveno oskrbo v ZDA in teh je v ZDA zelo veliko. Proticepilstvo se Robertu Francisu Kennedyu Jr. torej že zdaj poslovno zelo izplača in morda se mu bo v bodoče še bolj izplačalo tudi politično, glede na populistični razvoj, ki ga je politika ubrala v dobi družabnih omrežij.

Proticepilstvo pa je v ZDA izvrsten poslovni model še za dva, poleg omenjenega Kennedya, najpomembnejša proticepilca – kralja prehranskih dodatkov Josepha Mercola in razvpitega Andrewa Wakefielda, ki je l. 1998 s sleparsko objavo o avtizmu in cepljenju dal proticepilskemu gibanju današnjo artikulacijo, ideologijo, mitologijo. Wakefield je po izgubi zdravniške licence v Veliki Britaniji v ZDA »uspel« prepričati mnoge starše avtističnih otrok, da zna »nevtralizirati cepivo«, ki je po njegovem povzročilo avtizem. Na ta način si Wakefield s svojim proticepilstvom ustvarja klientelo množice obupanih staršev, ki drago plačujejo njegove mazaške terapije in tečaje z upanjem, da bo njihovim otrokom nekoč bolje. Iz propadlega angleškega zdravnika je po izključitvi iz Zdravniške zbornice Wakefieldu uspelo v ZDA postati guru alternativnega »zdravljenja« avtizma, ki s proticepilstvom utrjuje svojo klientelo v prepričanju, da je on edini, ki upa govoriti resnico o avtizmu, in je, logično, tudi edini, ki zna pomagati avtističnim otrokom.

https://en.wikipedia.org/wiki/Andrew_Wakefield

https://www.nature.com/articles/d41586-020-02989-9

Podobno služi s proticepilstvom in covid-19 tudi Joseph Mercola, lastnik sto milijonskega imperija prehranskih dodatkov,  ki tudi obilno financira izdelovanje objav, ki jih potem »proticepilci« všečkajo in delijo po družabnih medijih. Njegove objave proti medicinski obravnavi covida-19  in proti cepljenju imajo namen ustvarjati nezaupanje do medicine – rešitev pa so prehranski dodatki, vitamini in razni pripravki, ki jih na svojih spletnih straneh prodaja kot učinkovite proti covidu-19. Prodajalcev alternative, ki napadajo cepljenje, ne zanima bolezen covid-19, ampak izključno količina vitaminov in terapij, ki jih bodo s svojim covid oglaševanjem prodali. Proticepilstvo je samo trženjski model, ki pa ima v stanju pandemije covida-19 žal mnoge tragične posledice. https://www.counterhate.com/

Josepha Mercola je ameriški Center za boj proti digitalnemu sovraštvu CCDH (https://www.counterhate.com/disinformationdozen ) tudi razglasil za največjega vplivneža na področju razpihovanja zavajajočih informacij o cepljenju proti novemu koronavirusu.

Dr. Mercola (ergomaxsupplements.com)

Ob soočenju s proticepilno propagando se moramo zavedati, da ji ne gre za dolgoročno resnico ampak zgolj za kratkoročni (trženjski) medijski učinek. Zato proticepilna propaganda ne producira senzacionalističnih novic z namenom, da postanejo resnica, ampak zgolj zato, da kratkoročno zbudijo pozornost, s tem prodajalci alternative že dosežejo svoj polni namen. Neredko celo namensko plasirajo »senzacije« na splet samo za teden ali dva, in jih nato v izogib pravnim posledicam umaknejo. Vsakotedenske nove »senzacionalne« proticepilske novice na družabnih omrežjih imajo namen zadovoljiti adrenalina željno proticepilsko publiko, ki si na svetovnem spletu vzhičeno izmenjuje nove in nove adrenalinske senzacije. Za vsem tem namenskim povzročanjem adrenalinske odvisnosti pa stojijo veliki finančni interesi. Globalno je alternativa industrija, katere obseg je nad 100 milijard dolarjev letno (več kot je obseg prodaje antibiotikov in cepiv skupaj) enako neizprosen posel kot je npr. farmacija. Prodajne strategije paramedicine vodijo enako dobro izšolani ekonomisti in brezkompromisno zagnani prodajniki, kot je to na področju farmacije. Proticepilstvo je za tržnike predvsem ena od pravno varnih platform za zbujanje nezaupanja v medicino in ustvarjanje »sledilcev«, naklonjenih alternativi. Z načelnim proticepilstvom prodajalci alternativnih zdravljenj skrbijo za osebno samopromocijo in rekrutacijo potencialnih strank, ki niso zadovoljne s svojim zdravjem in z »uradno« medicino. Z namenom, da bi ljudem, ki ostanejo sami v dvomu in stiski, nato prodajali svoje terapije in proizvode – vitamine, tečaje, paramedicinske knjige, razne alternativne terapije – za avtizem, onkološke bolezni, alergije, revmatološke bolezni, ne nazadnje tudi covid-19. V državah, kjer je zdravstvena zakonodaja manj omejevalna, na primer v ZDA ali na evropskem vzhodu, so kot alternativne terapije mogoči tudi številni mazaški posegi za tisoče in deset tisoče evrov, od različnih vitaminskih, kelacijskih in serumskih terapij, do terapij z vbrizgavanji »matičnih celic« ali »imunskih celic«, ki v resnici nimajo nikakršnih osnov za uspeh. 

Zato je pomembno, da zdravniki poznamo tudi širše ozadje novic, ki se pojavljajo na družabnih omrežjih in vplivajo na odnos ljudi do medicine. Predvsem pa, da znamo kritično ovrednotiti, kaj od »novic« je zgrajeno na znanstvenih osnovah, kaj pa so samo prodajne strategije tržnikov, pa naj gre za tiste iz farmacije ali alternative. Prav članek, ki ga je preposlala kolegica, je izvrstna šola za tovrstno razlikovanje. Članek sam po sebi ni nič zgražanja vrednega, saj sta avtorja v njem le marljivo zbrala poudarke nekaterih študij in raziskovalnih hipotez, ki opozarjajo na mogoče nepredvidljive in neželene posledice cepljenja. Glavna slabost članka je neprestano mešanje navedb, ki se tičejo cepiv in tistih, ki se tičejo poteka bolezni covid-19, ter zelo poljubno, brez prave logike, povezovanje vsega skupaj s predkliničnimi študijami. Zato nepoučen bralec dobi občutek, da je nevarnost cepljenja primerljiva s posledicami covid-19 – kar je seveda daleč od resnice. Zakaj sta avtorja članek pisala na tak način, vesta sama, seveda pa ne moremo mimo njune medicinske / infektološke  neizobraženosti, po drugi strani pa gotovo ni brez pomena tudi njuna proticepilska agenda. 

Zato pa imamo zdravniki svoje, mnogo bolj znanstveno in strokovno podprte vire o covid-19, izvrsten je na primerhttps://covidreference.com/ , ki se nenehno posodablja z opisom novih člankov o covidu-19 iz najboljših medicinskih revij in v vrhunsko organizirani obliki vsebuje vse relevantne podatke, ki temeljijo na najsodobnejših raziskovalnih objavah. Zelo kompletne in aktualne informacije nudijo tudi spletna mesta mednarodnih institucij, kot je ECDC  https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19  ali WHO https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019  

S takimi podatki potem ni strahu, da bi nas presenetile preproste prodajne agende ali celo zamajali naše zaupanje v znanstveno medicino.

Prof. dr. Alojz Ihan