Zbornica se je seznanila z Odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi zagotavljanja neodložljive zdravstvene obravnave pacientov (Uradni list RS, št. 154/20; v nadaljevanju: odredba) in ugotavlja, da je nejasna in nedoločena. O vsebini odredbe je s strani svojih članov prejela tudi številna vprašanja. Zbornica je zato dne 25. 10. 2020 na Ministrstvo za zdravje RS naslovila dopis, ki je dostopen tukaj.
Zbornica meni, da je odredba zapisana preveč nedoločno, saj iz nje ni jasno razvidno, katere storitve je prepovedano izvajati. Prav tako se zastavlja vprašanje, v kakšnem obsegu so prekinjeni operativni posegi pri koncesionarjih, in sicer ali so posegi prekinjeni le toliko, kolikor se morajo vključevati v delo bolnišnic, ali v celoti. Nazadnje je potrebno ugotoviti tudi, da odredba v nobeni točki ne naslovi vprašanja, v kakšni meri in na kakšen način (če sploh) se omejuje izvajanje zobozdravstvene dejavnosti (kar presega splošno prekinitev izvajanja preventivnih storitev). V odredbi so uporabljeni številni splošni pojmi in generalne klavzule, ki puščajo ogromen diskrecijski prostor za razlago. Zbornica zato meni, da ni zagotovljena pravna varnost izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so tako prepuščeni negotovosti.
Zbornica tako poziva Ministrstvo za zdravje RS, da odpravi navedene nejasnosti in nedvoumno določi zdravstvene storitve in dejavnosti, ki se smejo še vedno izvajati. Jasno naj določi tudi, kaj velja za dejavnost zobozdravstva.
Zbornica se je seznanila tudi z nekaterimi pozivi, s katerimi javni zdravstveni zavodi pozivajo koncesionarje k vključitvi v delo pri njih. Kot pravno podlago za te pozive se navajata tretji odstavek 3. člena in tretji odstavek 4. člena odredbe. Zbornica izpostavlja, da predvsem 3. člen ni ustrezna podlaga za tak ukrep, saj vzpostavlja zelo pavšalno in ne konkretizirano obveznost koncesionarjev s sklicem na področno zakonodajo, v kateri pa taka obveznost sploh ni urejena oziroma predvidena. Odredba tako izvirno ureja obveznost koncesionarjev, pri čimer pa zbornica opozarja na njeno nedoločenost in nejasnost. Koncesionarji imajo tudi svoje lastne pogodbene obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so jih dolžni izpolniti. Posledično bi bilo potrebno v naprej urediti, kako morebitno vključevanje koncesionarjev v delo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo bolnišnično zdravstveno dejavnost, vpliva na navedene obveznosti.
Na podlagi vsega zgoraj navedenega zbornica Ministrstvo za zdravje RS poziva, da z jasnimi predpisi natančno in v naprej uredi pravice in obveznosti koncesionarjev ter tako odpravi negotovi položaj, v katerem se trenutno nahajajo koncesionarji in njihovi pacienti.
Oddelek za pravne zadeve
