Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike je na seji dne 8. 9. 2020 sprejel nove razlage Kolektivne pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, s spremembami; v nadaljevanju: KPZZ), ki so v celoti dostopne tukaj. Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) opozarja vse zdravnike in zobozdravnike (v nadaljevanju: zdravniki), da so pozorni zlasti na razlago iz prve točke, saj se ta nanaša na večje število njenih članov.
Odbor za razlago KPZZ se je opredelil do naslednjih nejasnosti, ki so se pojavile pri razlagi KPZZ:
1) Razlaga četrtega odstavka 75. člena KPZZ, ki določa, da je osnova za izračun nadomestila plače izplačana plača v zadnjih treh mesecih.
Zaradi dela v času epidemije COVID-19 ste v zadnjih mesecih zdravniki (lahko) bili upravičeni do različnih dodatkov (npr. dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije), zaradi katerih se je večjemu številu zdravnikov povprečna plača v zadnjih treh mesecih povišala. Ker je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela odvisna od izplačane plače v zadnjih treh mesecih (četrti odstavek 75. člena KPZZ), se je v praksi postavilo vprašanje, ali lahko zdravnik dobi višje nadomestilo plače za čas, ko ne dela, kot pa bi prejel plače, če bi v tem času delal. Vprašanje se je postavilo zlasti v času letnih dopustov, ki so sledili mesecem, ko so zdravniki dobili izplačane zgoraj navedene dodatke. Sedmi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami; v nadaljevanju: ZDR-1) namreč določa omejitev, da višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, medtem ko četrti odstavek 75. člena KPZZ te omejitve ne pozna.
Odbor za razlago KPZZ je sprejel razlago, da KPZZ ne vsebuje limita najvišjega možnega nadomestila plače, kar pomeni, da zdravniku pripada nadomestilo plače v obsegu, ki je odvisen zgolj od osnove za izračun nadomestila plače ter odstotka nadomestila. Odgovor na vprašanje, ali je nadomestilo plače za čas odsotnosti (kot je koriščenje letnega dopusta) lahko višje od plače, je torej pritrdilen.
KPZZ skupaj z zgoraj navedeno sprejeto razlago tako ugodneje ureja predmetno vprašanje kot ZDR-1, zato so delodajalci pri odmeri nadomestila dolžni spoštovati to višjo raven zagotovljenih pravic. Skladno z navedenim zdravnikom, ki ste bili v zadnjih mesecih odsotni od dela, svetujemo, da preverite, ali je delodajalec višino nadomestila plače omejil z limitom, ki ga določa sedmi odstavek 137. člena ZDR-1. V takem primeru vašega delodajalca lahko pozovete k spoštovanju vaših pravic, ki vam jih zagotavlja KPZZ, torej k plačilu razlike do polnega nadomestila.
2) Razlaga pojma »pretežno« iz tretjega odstavka 36. člena KPZZ v povezavi z dodatnimi dnevi dopusta za delo pri virih ionizirajočega sevanja.
V praksi se je pojavilo vprašanje, kako je potrebno razlagati pojem »pretežno« iz tretjega odstavka 36. člena KPZZ. Dilema je bila povezana zlasti z razmerjem med pojmom »pretežno« in pojmom »občasno«, ki je določen v četrti alineji tretjega odstavka 36. člena KPZZ:
(3) Zdravniku se glede na delo, ki ga pretežno opravlja, letni dopust poveča še:
- za delo v prosekturi za 10 dni
- za delo na intenzivnem oddelku, v urgentni službi ali operacijski dvorani za 2 dni
- za stalno delo z viri ionizirajočega sevanja za 18 dni
- za občasno delo pri virih ionizirajočega sevanja za 9 dni
diagnostikom in terapevtom za 3 dni
Odbor je sprejel razlago, da se pojem pretežno nanaša na naravo dela, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi in zajema tudi obveznost vključevanja v dela, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Pojem pretežno torej ne pomeni ugotavljanja števila ur izpostavljenosti ali deleža delovnega časa, ki poteka v pogojih izpostavljenosti. Zdravnik, ki vstopni pogoj pretežnosti izpolnjuje, je iz naslova občasnega dela upravičen do dodatnih dni dopusta ne glede na frekvenco razporedov.
Glede na sprejeto razlago KPZZ vas opozarjamo, da zlasti zdravniki, ki delate pri virih ionizirajočega sevanja, preverite, ali vam delodajalec zagotavlja ustrezen obseg dodatnih dni dopusta. Zbornica v zvezi s sprejeto razlago nadalje pojasnjuje, da mora delodajalec tudi pri dodatnih dnevih dopusta, ki izhajajo iz določil KPZZ, ravnati skladno z določbami ZDR-1. Ta v 160. členu določa, da je delodajalec dolžan najkasneje do 31. marca pisno obvestiti delavca o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. V primeru, da opravljate delo v pogojih, na podlagi katerih vam pripadajo dodatni dnevi dopusta, vas mora delodajalec (čeprav ste obvestilo o domeri letnega dopusta za leto 2020 že prejeli) o tem obvestiti ter vam zagotoviti izrabo teh dodatnih dni dopusta.
3) Razlaga upravičenosti do dodatnih dni dopusta v primeru, ko ima zdravnik oz. zobozdravnik samohranilec otroka starega do 15. let.
Odbor za razlago KPZZ je sprejel razlago, da materi in očetu samohranilcu za vsakega otroka do 15. let pripada dodatni dan dopusta tudi v koledarskem letu, ko otrok dopolni 15. let.
Glede na sprejeto razlago KPZZ vas opozarjamo, da matere in očeti samohranilci, katerih otroci so ali bodo v tem koledarskem letu dopolnili 15. let, preverite, ali vam delodajalec zagotavlja ustrezen obseg dodatnih dni dopusta. Pri tem vas usmerjamo tudi na zadnji odstavek druge točke, v katerem vam pojasnjujemo, da vam delodajalec mora zagotoviti izrabo dodatnih dni dopusta tudi, če se tekom ali na koncu leta ugotovi, da je bilo obvestilo o dopustu nepravilno.
Oddelek za pravne zadeve
