Družbeni mediji, kot so Facebook, Twitter, Instagram, blogi, mreženje in številni ostali, bistveno spreminjajo način komunikacije med ljudmi, saj poenostavljajo in širijo možnost izražanja stališč. Ta sodoben pretok informacij odpira nove razsežnosti tudi v zdravstvenih obravnavah in odnosih med zdravnikom in bolnikom. Poleg številnih pozitivnih možnosti, ki jih spletni mediji prinašajo, pa predstavljajo tudi velik dejavnik tveganja, možnost zlorabe osebnih podatkov, zlasti na zdravstvenem področju pa možnost zlorabe pacientovih zaupnih podatkov in izgube zaupanja med bolnikom in zdravnikom. Ne nazadnje lahko spletna omrežja postanejo polje za sproščanje negativnih in žaljivih misli, neprofesionalnih in diskriminatornih izjav posameznikov ali skupin.
Žal niti zdravniki iz takšnega dogajanja niso izključeni. V času epidemije COVID-19, ki je zaradi kužnosti, obolevnosti in smrtnosti temeljito spremenila življenje, ne samo prebivalcev Slovenije, temveč ljudi po vsem svetu, se zdravniki, zlasti tisti vključeni v zdravljenje in izpostavljeni tveganju okužb z vsemi možnimi posledicami, pogosto znajdejo v hudih osebnih stiskah in etičnih dilemah. Stiske je treba reševati s sodelovanjem in skupnimi močmi, vsak zdravnik pa bi se kljub vsem obremenitvam moral vzdržati neetičnih ravnanj.
Tudi pri udejstvovanju v spletnih medijih javnost zdravnika ocenjuje drugače kot druge poklice, zato mora zdravnik paziti, kaj in kako napiše. Mora se zavedati, da je zdravnik 24 ur na dan, da je zdravniški poklic poslanstvo, ki ga zavezuje že od Hipokrata dalje in vse do Ženevske deklaracije. Zato mora spoštovati etična načela in vrednote poklica, ki se mu je zavezal. Z Ženevsko deklaracijo se zdravnik že na začetku svoje poklicne poti zaobljubi, da bo svoje življenje postavil v službo humanosti, poklic opravljal vestno in dostojanstveno, z vsemi močmi ohranjal čast in plemenito tradicijo zdravniškega poklica, da mu bo najpomembnejša skrb za zdravje pacienta. Prisega ga zavezuje od začetka poklicne poti do konca življenja in z njo zdravnik obljubi, da ne bo dopustil, »da starost, bolezen ali invalidnost, prepričanje, etnično ozadje, spol, nacionalnost, politična pripadnost, rasa, spolna usmerjenost, socialni položaj ali kateri koli drugi dejavnik poseže med mojo dolžnost in pacienta«. Zato negativne izjave o odtegnitvi nujne pomoči določenim družbenim skupinam ali osebam vzbujajo veliko nelagodje pri vseh ljudeh, saj je v najnevarnejšem času njihovo življenje kaj kmalu lahko odvisno zgolj od etične presoje zdravnikov.
Odbor za pravno-etična vprašanja je obravnaval sporočila z družbenih omrežij, v katerih sta v povezavi s COVID-19 sodelovala člana Zdravniške zbornice Slovenije, zdravnika Janez Lavre in Rihard Knafelj. Čeprav se primera nekoliko razlikujeta (J. Lavre je avtor zapisa, R. Knafelj pa je nesprejemljiv zapis delil), oba sta se za dejanji opravičila, je zaključek etične presoje oz. obravnave obeh zdravnikov in njunih zapisov, da gre za žaljive, neprofesionalne in diskriminatorne zapise, ki kažejo na nespoštovanje osnovnih etičnih vrednot poklica, ki smo se mu zdravniki zavezali s prisego. V družbenih medijih sta z zapisi oz. deljenjem le-teh pomembno zmanjšala svoj ugled tako v javnosti kot med zdravništvom ter omajala zaupanje v zdravnike. Osnovna etična vodila in ravnanje v skladu z njimi so temelj vsake človeške družbe, zlasti in posebej pa še zdravniškega poklica. Njuno ravnanje z zapisi je bilo neetično in obsojanja vredno, kar je enotna ocena Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Zdravniška zbornica Slovenije po zgledu nekateri tujih zdravniških zbornic pripravlja priporočila za zdravnike in zobozdravnike za ravnanje zdravnikov in zobozdravnikov na družbenih omrežjih in jih bo po potrditvi v organih zbornice tudi javno objavila.
Zdravniška zaobljuba
KOT ČLAN/-ICA ZDRAVNIŠKEGA POKLICA:
SVEČANO OBLJUBLJAM, da bom svoje življenje posvetil/-a službi človeštva;
ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE MOJIH PACIENTOV bosta na prvem mestu;
SPOŠTOVAL/-A bom neodvisnost in dostojanstvo pacienta;
OHRANIL/-A bom kar največje mogoče spoštovanje do človekovega življenja;
NE BOM DOPUSTIL/-A, da starost, bolezen ali invalidnost, prepričanje, etnično ozadje, spol, nacionalnost, politična pripadnost, rasa, spolna usmerjenost, socialni položaj ali kateri koli drugi dejavnik poseže med mojo dolžnost in pacienta;
tudi po smrti pacienta bom SPOŠTOVAL/-A skrivnosti, ki so mi bile zaupane;
svoj poklic bom OPRAVLJAL/-A z vestjo in dostojanstvom ter v skladu z dobro zdravniško prakso;
SPODBUJAL/-A bom čast in plemenite tradicije zdravniškega poklica;
svojim učiteljem, sodelavcem in študentom bom IZKAZOVAL/-A spoštovanje ter hvaležnost, ki si ju zaslužijo;
svoje medicinsko znanje bom DELIL/-A v korist pacientov in za napredek zdravstvene oskrbe;
SKRBEL/-A bom za svoje lastno zdravje, dobro počutje in sposobnosti z namenom zagotavljanja oskrbe po najvišjih standardih;
svojega medicinskega znanja niti pod prisilo NE BOM UPORABLJAL/-A za namene kršenja človekovih pravic in svoboščin.
