Izjava za javnost
Ljubljana, 8. aprila 2020. Čeprav se Zdravniška zbornica Slovenije v drugi polovici marca ni izpostavljala z izjavami za javnost, pa smo bili ves čas od 20. februarja zelo aktivni in s svojimi opažanji in predlogi seznanjali ministrstvo za zdravje in vlado. Svoja mnenja smo usklajevali tudi v okviru Koordinacije zdravniških organizacij.
Preden začnem s ključnimi poudarki, bi rada izrazila iskreno sožalje vsem, ki ste v času epidemije izgubili svoje bližnje, še posebej tistim, ki zaradi epidemije niste mogli z njimi preživeti njihovih zadnjih ur in se od njih posloviti tako, kot ste želeli. Moje misli so namenjene žalujočim, pa tudi vsem, ki se boste v podobno težkih situacijah znašli v prihodnje. Ne oklevajte in poiščite si pomoč – pri svojih bližnjih in pri strokovnjakih, ki delujejo na različnih telefonskih linijah.
Čeprav podatki kažejo, da se epidemija pri nas za sedaj širi dokaj umirjeno, ne moremo biti prepričani, da bo tako tudi ostalo. Še posebej, če ne bomo spoštovali predpisanih omejitev. Zato prosim vse prebivalce Slovenije, da dosledno upoštevajo navodila in omejitve, predpisane z odloki vlade. Z izigravanjem le-teh z druženjem na zasebnih površinah bomo povzročili še večje obremenitve zdravstvenih delavcev, ki so najbolj izpostavljeni okužbam.
Ne vem, če se vsi zavedate, da osebne varovalne opreme še vedno ni dovolj za vse zdravstvene delavce, da poti naročanja in dostave za določene kategorije zdravstvenih delavcev še niso dobro urejene. Kljub temu obstaja realna napoved, da bo opreme za potrebe zdravstva v bližnji prihodnosti dovolj. Zaradi pomanjkanja opreme se preučujejo možnosti za ponovno uporabo, ki pa za sedaj niso obetavne, pogosti so pozivi k varčevanju z opremo. Oboje pomeni večje tveganje tako za zdravstvene delavce kot tudi za paciente.
Zato delim občutek razočaranja, ki ga doživljajo zdravstveni delavci ob odlogu izplačil dodatkov za delo v pogojih izpostavljenosti. Nerazumljivo in nerazumno je, da je prišlo do nejasnosti ravno pri izplačilih zanje, drugje teh težav očitno nimajo. Za tolmačenje kolektivne pogodbe je bilo dovolj časa, tudi za pripravo meril, če so ta res potrebna ravno v tem trenutku. Poračun bi se lahko naredil kasneje.
Kljub naporom vlade, da bi čim bolj pomagala gospodarstvu in prebivalstvu, pa z ukrepi na področju zdravstva ne moremo biti zadovoljni. Poleg pomanjkanja osebne varovalne opreme, za kar obstajajo tudi objektivni razlogi na svetovnem trgu, pa je moteče in boleče dejstvo, da ni urejeno sodelovanje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, s koncesijo ali brez. Javni zavodi pričakujejo njihovo vključevanje brez vsakršnih pogodb, kar pa je nesprejemljivo – predvsem ni poskrbljeno za zavarovanje odgovornosti, niti za plačilo. Poseben problem so zasebniki brez koncesije, ki se zaradi togih pravil ZZZS ne morejo vključevati v redno delo javnih zdravstvenih zavodov, saj nimajo profesionalnih kartic ZZZS, ne možnosti, da bi predpisovali recepte na račun ZZZS. Namesto da bi ZZZS sam predlagal interventne ukrepe za vključitev vseh zdravnikov in zobozdravnikov, ponavlja venomer isto – da za vključevanje ni pravnih podlag. Koliko časa bo vlada tolerirala dejstvo, da imamo zdravnike in zobozdravnike, ki pa ne morejo delovati znotraj javnega zdravstvenega sistema?
Ob naštetih težavah pa želim sporočiti tudi nekaj pozitivnih novic:
- Zdravniki in zobozdravniki– ne glede na njihov zaposlitveni status – so se organizirali in prebivalstvu ponujajo različne oblike svetovanja po telefonu ali po e-pošti, saj so osebni pregledi pacientov omejeni na nujne primere in tiste z napotnico »zelo hitro«.
- Na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije se je odzvalo več zdravnikov in zobozdravnikov, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč tam, kjer bi potrebovali prostovoljce, med njimi so tudi pripravniki in študenti medicinske fakultete. Od ministrstva za zdravje pričakujem, da jih bodo v najkrajšem času razporedili.
Za tiste, ki jih zanimajo volitve v zdravniški zbornici – te so s sklepom skupščine prestavljene na jesen.
Na koncu želim poudariti, da se po koncu epidemije in s sprostitvijo omejevalnih ukrepov gibanja prebivalcev pričakuje večji naval bolnikov na različne zdravstvene storitve. Nujno potrebno bo pripraviti pravne osnove, da se končno vključijo vse kapacitete v skrajševanje čakalnih vrst in da se odpravijo vse nefunkcionalne administrativne ovire. Naročanje pacientov po veljavnih pravnih aktih ne bo izvedljivo, tudi zaradi nepredvidljivega konca epidemije.
Naša družba se bo morala odločiti, ali in kako bo omogočila vključitev vseh kapacitet – javnih in zasebnih – da bomo lahko poskrbeli za zdravstveno stanje vseh prebivalcev. To se bo zaradi epidemije gotovo poslabšalo, saj neizvajanje rednih zdravstvenih posegov na daljši rok ne more ostati brez posledic.
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
Posnetek je dostopen tukaj >>>
