Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

COVID -19 - vprašanja in odgovori iz splošnih pravnih področij ​- dopolnjeno

19.03.2020 11:13

(Zadnja dopolnitev: 12. maja 2020, vprašanje in odgovor pod zaporedno številko 10.)

  1. Navodilo našega delodajalca, javnega zdravstvenega zavoda (bolnišnica), je, da še vedno izvajamo vso specialistično dejavnost in celo del operativnega programa. Ali je to pravilno?

     

    Iz Odredbe o začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 22/20) , ki jo je izdal minister za zdravje, v vlejavo pa je stopila z dne 16. 3. 2020, izhaja, da se prekine izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, razen tistih preventivnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta, ter da se pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti odpovejo vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev in obravnave nosečnic.

     

  2. a) Sem specializant in sem ravnokar začel koristiti očetovski dopust. Ali je glede na okoliščine možno, da mi zaposlovalec prekine dopust in me vpokliče? Ali je možno, da me vpokliče z očetovskega dopusta ustanova, kjer opravljam specializacijo?

     

    b) Glede na izredne razmere in odpoklic vseh specializantov na matične oddelke ter prepoved vseh dopustov me zanima, kako je  s koriščenjem očetovskega dopusta? V prihodnjih dneh se mi bo rodil  otrok in ne vem, če lahko sploh koristim očetovski dopust.

     

    V primeru očetovskega dopusta gre za pravico iz zavarovanja za primer starševstva, do katere so zdravniki upravičeni po določilih Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18 in 81/19; v nadaljevanju: ZSDP-1), razen v primerih iz 26. člena ZSDP-1,ko oče nima pravice do očetovskega dopusta.

    Seznanjamo pa vas, da je Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; v nadaljevanju: ZIUZEOP) v okviru začasnih ukrepov za omilitev posledic epidemije določil izjeme na področju uveljavljanja pravic po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, med katere pa v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIUZEOP sodi tudi omejitev pravice do očetovskega dopusta v primeru, če se mora oče zaradi epidemije vrniti na delo - v tem primeru oče namreč nima pravice do očetovskega dopusta. Drugi odstavek 61. člena ZIUZEOP nadalje določa, da lahko oče, če izrabi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 dni pred nastankom tega razloga, neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Če oče izrabi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Ukrep iz tega člena velja do zadnjega dne v mesecu, v katerem vlada ugotovi, da se prekinejo izredne razmere.

     

     

  3. Ali lahko kot član ZZS in hkrati kot državljan ene od držav EU brez slovenskega državljanstva, odpotujem v eno od držav EU, oz. kakšni so pogoji za le-to?

     

    Skladno s prvim členom Odredbe o omejitvi določenih pravic zdravstvenim delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 19/20; v nadaljevanju: Odredba; dostopna na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0531/odredba-o-omejitvi-dolocenih-pravic-zdravstvenih-delavcev-in-zdravstvenih-sodelavcev) je prepovedano gibanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na okuženih ali neposredno ogroženih območjih z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19) izven Republike Slovenije. Nadalje 2. člen Odredbe določa, da med okužena ali neposredno ogrožena območja spadajo vse države, v katerih je bil zaznan primer okužbe z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19):

    "1. člen Odredbe

    S to odredbo se prepove gibanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na okuženih ali neposredno ogroženih območjih z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19) izven Republike Slovenije.

    2. člen Odredbe

    Med okužena ali neposredno ogrožena območja iz prejšnjega člena spadajo vse države, v katerih je bil zaznan primer okužbe z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19)."

    Iz zgoraj citiranih določil izhaja, da zdravstveni delavci ne smejo potovati v države, v katerih je potrjen primer okužbe z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19). Posredujemo vam dokument Svetovne zdravstvene organizacije (World Helath Organization; WHO), iz katerega je razvidno, v katerih državah so potrjeni primeri okužbe: https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200316-sitrep-56-covid-19.pdf?sfvrsn=9fda7db2_6.

     

  4. Zanima me, kako smo zdravniki v NMP pravno kriti, v kolikor pride do skrajne situacije, da smo v službi, dobimo klic 112, pacient je že iz klica očitno visokorizičen glede okužbe in mi nimamo ta trenutek na voljo kompleta zaščitne opreme, ker izvajalcu NMP ni bil dodan oz. je kompletov zmanjkalo.

     

    Delodajalec je v skladu s splošno obveznostjo iz 45. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljevanju: ZDR-1) dolžan delavcu zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev skladno s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu: 

     

    "45. člen ZDR-1

    (varne delovne razmere)

    (1) Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

     

    (2) Delodajalec mora strokovnega delavca oziroma strokovno službo, ki opravlja strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu, obvestiti o zaposlitvi delavcev za določen čas oziroma začetku opravljanja začasnega dela delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku."

     

    Če te obveznosti delodajalec ne izpolni in delavcu zaradi tega grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ima delavec v skladu z drugim odstavkom 52. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju: ZVZD-1) pravico odkloniti delo ter od delodajalca zahtevati, da se nevarnost odpravi:

     

    "52. člen ZVZD-1

    (pravica odkloniti delo)

    (1) Delavec ima pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.

    (2) Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

    (3) Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu."

     

    Obveznost izvajalcev zdravstvene dejavnosti glede zagotovitve opremljenosti delovnih mest z osebnimi zaščitnimi sredstvi pa izhaja že iz 15. in 18. člena Pravilnika o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Uradni list RS, št. 74/99, 92/06 in 10/11; v nadaljevanju: Pravilnik), ki določata minimalne tehnične pogoje: 

     

    "15. člen Pravilnika

    Za izvajanje programa mora bolnišnica izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:

    -       opremljenost delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi,

    -       oskrba s sterilnim materialom in inštrumenti,

    -       prostori in aparature za sterilizacijo,

    -       laboratorijske storitve pooblaščenega mikrobiološkega laboratorija, kjer dela zdravnik specialist mikrobiolog,

    -       prostori in oprema za izolacijo bolnikov,

    -       prezračevanje,

    -       preskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo,

    -       preskrba z zdravstveno ustreznimi živili,

    -       prostorska ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti.

    Minimalni tehnični pogoji morajo biti zagotovljeni za:

    -       razvrščanje, prevoz in pranje perila,

    -       čiščenje prostorov in opreme ter

    -       zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov.

     

    18. člen Pravilnika

    Za izvajanje programa morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:

    -       opremljenost delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi,

    -       oskrba s sterilnim materialom in inštrumenti,

    -       prostori in aparature za sterilizacijo (kolikor se ne uporablja izključno sterilni material za enkratno uporabo),

    -       laboratorijske storitve pooblaščenega mikrobiološkega laboratorija, kjer dela zdravnik specialist mikrobiolog,

    -       prostori in oprema za izolacijo bolnikov,

    -       prezračevanje,

    -       preskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo,

    -       preskrba z zdravstveno ustreznimi živili (kolikor storitve obsegajo preskrbo bolnikov ali osebja z živili),

    -       prostorska ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti.

    Minimalni tehnični pogoji morajo biti zagotovljeni za:

    -       sortiranje, prevoz in pranje perila,

    -       čiščenje prostorov in opreme,

    -       zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov."

     

    Iz navedenega izhaja, da odklonitev dela s strani zdravnika v primeru neposrednega stika s pacientom, pri katerem obstaja sum na nalezljivo boleznijo z visokim tveganjem in mu izvajalec zdravstvene dejavnosti (delodajalec) ne zagotovi ustreznih osebnih zaščitnih sredstev, ne predstavlja kršitev obveznosti delavca iz delovnega razmerja ter mu zato ni mogoče podati odpovedi iz krivdnega razloga ali ga sankcionirati v okviru delovnega razmerja na drugačen način. Navedeno pomeni, da zdravstveni delavec lahko odkloni izvedbo obravnavanih zdravstvenih storitev, ne more pa odkloniti vključitve v organizirani delovni proces delodajalca ter pri tem sodelovati pri izvajanju drugih zdravstvenih storitev, s katerimi preprečuje prenašanje nalezljivih bolezni, in v zvezi s katerimi so izpolnjeni vsi pogoji za njihovo varno izvedbo.

     

    Več o tem si lahko preberete v pravnem mnenju Oddelka za pravne zadeve Zdravniške zbornice Slovenije, ki je dostopno na povezavi:

    https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/tedenski-bilten-fs/pravni-položaj-zdravnikov-pri-soočenju-z-virusom-sars-cov-2.pdf?sfvrsn=e8483036_2&utm_medium=email&utm_campaign=557%20Bilten%20-%20Kronski%20virus%20medsebojnega%20nezaupanja&utm_content=557%20Bilten%20-%20Kronski%20virus%20medsebojnega%20nezaupanja+CID_cb4e86d6dbffaa1b60e1f236a77a0078&utm_source=Bilten&utm_term=Pravno%20mnenje%20je%20dostopno%20tu.

     

     

  5. Kot zastopnika zasebnega podjetja me zanima, kako je z zaprtjem samoplačniških ambulant za področje dermatologije in fizatirije? Ali tudi za zasebne ambulante velja uredba, izdana dne 13. 03. 2020?

     

    Iz 1. in 2. člena Odredbe o začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS št. 22/2020), izhaja, da se prekine izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, razen tistih preventivnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta ter da se pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti odpovejo vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev in obravnave nosečnic:

    »1. člen

    (1) S to odredbo se določi, da se prekine izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti. 

    (2) Ne glede na prejšnji odstavek se izvajajo preventivne zdravstvene storitve, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta.

     

     2. člen

    (1) Pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti se odpovejo vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev in obravnave nosečnic.

    (2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja tudi za postopke rehabilitacije in druge nenujne oblike zdravljenja. 

    (3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se v Zdravstvenem domu Metlika od uveljavitve te odredbe izvaja samo administrativna nujna medicinska pomoč.«

     

    Za pravilno razumevanje navedenih določb pa je potrebno problematiko obravnavati širše. Namen 37. člena Zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerega je bila sprejeta navedena odredba, je zajezitev oziroma preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki zato podeljuje pristojnost ministrstvu, da odredi potrebno za dosego tega namena. Ministrstvo je zato z odredbo izdalo splošno prepoved izvajanja preventivnih zdravstvenih storitev, rehabilitacije, zobozdravstvene dejavnosti in specialistične dejavnosti, vendar pa k temu dodalo določene izjeme od tega (kot opisano zgoraj). Te izjeme je zato potrebno interpretirati skladno z namenom odredbe – z namenom varovanja pred širjenjem nalezljive bolezni – iz česar izhaja, da je mogoče opraviti zgolj tiste storitve, pri katerih nevarnost njihove opustitve presega nevarnost prenosa okužbe z novim koronavirusom.

     

  6. Želela bi vprašati ali moram res koristiti redni letni dopust, saj sem bila na strokovnem izobraževanju v tujini s potnim nalogom delodajalca?

     

    Delodajalec načeloma sicer lahko odreja, kdaj delavec lahko koristi letni dopust, vendar iz komentarja Zakona o delovnih razmerjih izhaja, da mora delodajalec poskrbeti za predhodno seznanitev delavca o tem in posvetovanje z njim (slednje zahteva tudi mednarodno pravo). Nadalje, tudi iz sodne prakse izhaja (VDSS Sodba Pdp 719/2018), da je enostranska odreditev izrabe dopusta s strani delodajalca protipravna. Sicer pa je tudi v trenutnih razmerah, v skladu s 1. alinejo 3. člena Odredbe o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS 19/2020), koriščenje letnih dopustov zdravstvenih delavcev prepovedano, kar zavezuje tako delavca kot tudi delodajalca.  Glede na vse navedeno, menimo, da je bila »prisilna odreditev letnega dopusta« protipravna.

     

    V nadaljevanju pa izvolite povezavo do informacij in odgovorov na pogosta vprašanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin, iz katerega izhaja, da vam v primeru, če doma ostanete preventivno po dogovoru z delodajalcem, pripada 100% nadomestilo plače oziroma, če vam odredi čakanje na domu iz poslovnih razlogov 80% nadomestilo plače:

    https://www.gov.si/novice/2020-03-17-dopolnjena-verzija-dokumenta-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja/

     

  7. a) Ob koncu tedna gre več zobozdravnikov dežurat na vstopno točko – ambulanto za nujno zobozdravstveno oskrbo v času epidemije COVID-19. Delodajalec želi, da plačilo dežurstva kompenziramo za dneve, ko smo na čakanju - se pravi za en dan, ko smo na čakanju, dobimo polno plačo in dodatek za dežurstvo med vikendom/praznikom. Ali je to zakonsko sprejemljivo?

    b) Zanima me, ali lahko delodajalec moje ure dela, ki sem jih opravil preko vikenda, šteje v proste ure in »jih ne plača«? Delamo 12 ur na vikend, en dan med tednom potem koristimo 8 ur, 4 ure nam ostanejo za koriščenje kasneje.

    Iz vašega opisa situacije ocenjujemo, da vam je delodajalec odredil začasno prerazporeditev delovnega časa, ki je urejena v prvem odstavku 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1). ZDR-1 določa, da se pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Za zdravnike in doktorje dentalne medicine, se lahko skladno s prvim odstavkom 34. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kolektivna pogodba) takšna prerazporeditev delovnega časa odredi v izjemnih primerih (v kar bi lahko spadale tudi razmere epidemije s COVID-19 ter prekinitev izvajanja zobozdravstvene dejavnosti), pri čemer mora biti skladno z določbami ZDR-1 odreditev začasne prerazporeditve pisna in odrejena dan pred začetkom prerazporeditve.

    V primeru odreditve začasne prerazporeditve delovnega časa lahko delodajalec delavcu odredi tudi delo izven njegovega »rednega« delovnega časa, pri čemer ta ne sme trajati več kot 56 ur tedensko – polni delovni čas se računa kot povprečna delovna obveznost v obdobju 3 mesecev (šesti odstavek 148. člena ZDR-1 in prvi odstavek 34. člena kolektivne pogodbe). Delavec v takšnem primeru ni upravičen do plačila nadur, saj ne gre za delo preko polnega delovnega časa. Ne glede na zapisano, pa je tudi v primeru začasne prerazporeditve delavec upravičen do plačila dodatka za delo v nedeljo in na dan, ki je ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: ZSPJS).

    Na podlagi navedenih določb ZDR-1 tako v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa omenjene opravljene delovne ure delavec koristi kasneje, kot proste ure oz. kot prosti dan. Seveda pa je v takšnem primeru skladno s prakso Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. VIII Ips 80/2015 z dne 12. 5. 2015 delavec še vedno upravičen do plačila dodatka oz. do sorazmerno večjega števila prostih ur glede na predpisani dodatek, če je delovni čas opravljal v zanj manj ugodnem delovnem času.

  8. Zaradi splošne situacije s korona virusom in omejitve preventivnih dejavnosti ter tudi zobozdravstva na le nujne zadeve, je količina dela zadnje tri tedne omejena in s tem tudi potreba po (zobo)zdravnikih. V praksi to pomeni, da smo bil nekateri zobozdravniki v zadnjem času tri od petih delovnih dni razporejeni na delo, dva dni  pa ne. Za te dni je delodajalec zahteval, da koristimo letošnji letni dopust, kar je seveda z odredbo iz dne 12. 3. 2020 prepovedano. Kako pa je  v tem primeru z možnostjo zadevo urediti na način, da se zaposlene za čas, ko dela ni dovolj, napoti na čakanje na delo od doma (nadomestilo v višini 80% osnovne plače)?

    Skladno z določbami 163. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) delodajalec delavcu nima pravice enostransko odrediti koriščenja  letnega dopusta. Delodajalec in delavec se morata o koriščenju dopusta dogovoriti, iz česar izhaja, da se mora delavec strinjati z »odrejenim« dopustom.

    Pri tem v času epidemije COVID-19 za zdravstvene delavce velja poseben režim koriščenja letnega dopusta, ki ga ureja Odredba o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (v nadaljnjem besedilu: odredba). Odredba tako v 3. členu določa prepoved koriščenja letnega dopusta za vse zdravstvene delavce, iz česar izhaja, da letnega dopusta v času epidemije COVID-19 ne morete koristiti. Kljub temu pa je ministrstvo za zdravje v svojih smernicah »UPRAVLJANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA V ČASU EPIDEMIJE NALEZLJIVE BOLEZNI SARAS-COV-2 (COVID-19) V JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH« izrazilo mnenje, s katerim je dodobra zrelativiziralo prepoved koriščenja letnih dopustov. V dokumentu ministrstvo namreč navaja, da prepoved koriščenja letnega dopusta iz 3. člena odredbe ni absolutna in da lahko delodajalec dopusti koriščenje letnega dopusta, če oceni, da lahko delovni proces ustrezno organizira tudi v odsotnosti določenih zaposlenih. Iz tega izhaja, da se z delodajalcem še vedno lahko dogovorite za koriščenje letnega dopusta, pri čemer vam pa delodajalec kljub temu ne sme enostransko odrediti dopusta.

    Ob tem pa opozarjamo, da za koriščenje starega dopusta še vedno velja obveznost izrabe do 30. 6., zaradi česar se lahko zgodi, da v primeru, če vam delodajalec omogoči izrabo dopusta v času epidemije s COVID-19 in ga ne izrabite do navedenega datuma, stari dopust v celoti propade.

    V nasprotju s koriščenjem letnega dopusta pa vam delodajalec lahko (enostransko) odredi čakanje na delo doma. Skladno s prvim odstavkom 138. člena ZDR-1 lahko namreč delodajalec delavce, ki jim začasno ne more zagotavljati dela, napoti na čakanje na delo doma. V takšnem primeru je delavec na podlagi drugega odstavka 138. člena ZDR-1 upravičen do nadomestila v višini 80 odstotkov osnovne plače. Delodajalec mora napotitev na čakanje na delo odrediti pisno (lahko tudi na elektronski naslov delavca). Pri tem opozarjamo, da vam delodajalec čakanje na delo doma lahko odredi z enostranskim aktom na podlagi zakona, zaradi česar vam ni potrebno sklepati dodatka k pogodbi.

  9. Zdravniki se sprašujemo, kako je z veljavnostjo dodatka k plači iz 11. alineje 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor; za delo v rizičnih razmerah, kot je epidemija, javnim uslužbencem pripada dodatek v višini 65% urne postavke.

    Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09,89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljevanju: KPJS) v 39. členu ureja dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, med katere v skladu z 11. točko navedenega člena sodi tudi dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Ta dodatek javnemu uslužbencu pripada za čas, ko dela v  nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.

    Dne 12. 03. 2020 je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/20) uradno razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije.
    Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor je dne 8. 4. 2020 v zvezi z dodatkom za delo v rizičnih razmerah sprejel naslednjo razlago, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 48/20 z dne 10. 04. 2020:

    Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) – 11. točka prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39.
     člena KPJS

    Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.

    Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.

    Delodajalec določi dela in naloge
    , ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.
    Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.
    Upoštevaje zgoraj navedeno pojasnjujemo, da dodatek za delo v rizičnih razmerah nesporno pripada vsem, ki opravljajo delo v nevarnih pogojih, torej v pogojih, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. Do navedenega dodatka so javni uslužbenci upravičeni le za ure, v katerih so opravljali delo v nevarnih pogojih.
    Dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, določi delodajalec.
    Ob tem vas seznanjamo še z ureditvijo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki je urejen v 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; v nadaljevanju: ZIUZEOP). Prvi odstavek 71. člena ZIUZEUP določa, da je zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.
    Nadalje tretji odstavek 71. člena določa, da zaposleni v javnem sektorju, ki so upravičenci do dodatka iz 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, lahko iz naslova tega dodatka in dodatka iz prvega odstavka 71. člena ZIUZEOP za delo v času epidemije prejmejo skupaj največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Iz četrtega odstavka navedenega člena ZIUZEOP pa izhaja, da v javnem sektorju odloči o višini dodatka iz prvega odstavka tega člena predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.

  10. Do kdaj moramo zdravstveni delavci izrabiti preostanek letnega dopusta za leto 2019?

    Seznanjamo vas, da je bil dne 30. 04. 2020 v Uradnem listu RS, št. 61/20 objavljena novela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki je v zakon dodala nov, 71.a člen. Slednji ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 (po kateri je delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta) dopušča zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu, za katerega v skladu z Odredbo o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 19/20) velja prepoved izrabe letnega dopusta izrabo letnega dopusta za leto 2019 do 31. decembra 2020 (drugi odstavek 71.a člena).