Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

COVID -19 - aktualna vprašanja in odgovori iz splošnih pravnih področij ​

19.03.2020 11:13
  1. Navodilo našega delodajalca, javnega zdravstvenega zavoda (bolnišnica), je, da še vedno izvajamo vso specialistično dejavnost in celo del operativnega programa. Ali je to pravilno?

     

    Iz Odredbe o začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 22/20) , ki jo je izdal minister za zdravje, v vlejavo pa je stopila z dne 16. 3. 2020, izhaja, da se prekine izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, razen tistih preventivnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta, ter da se pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti odpovejo vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev in obravnave nosečnic.

     

  2. a) Sem specializant in sem ravnokar začel koristiti očetovski dopust. Ali je glede na okoliščine možno, da mi zaposlovalec prekine dopust in me vpokliče? Ali je možno, da me vpokliče z očetovskega dopusta ustanova, kjer opravljam specializacijo?

     

    b) Glede na izredne razmere in odpoklic vseh specializantov na matične oddelke ter prepoved vseh dopustov me zanima, kako je  s koriščenjem očetovskega dopusta? V prihodnjih dneh se mi bo rodil  otrok in ne vem, če lahko sploh koristim očetovski dopust.

     

    V primeru očetovskega dopusta gre za pravico iz zavarovanja za primer starševstva, do katere so zdravniki upravičeni po posebnih predpisih, in sicer po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/1490/1575/17 – ZUPJS-G, 14/18 in 81/19) in v katere skladno z gramatikalno razlago 37. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) minister za zdravje ne more posegati. V skladu s prvo točko tega člena lahko minister določa zgolj posebne delovne pogoje, kamor pa pravice iz zavarovanja za primer starševstva (tudi očetovski dopust) ne spadajo.

     

     

  3. Ali lahko kot član ZZS in hkrati kot državljan ene od držav EU brez slovenskega državljanstva, odpotujem v eno od držav EU, oz. kakšni so pogoji za le-to?

     

    Skladno s prvim členom Odredbe o omejitvi določenih pravic zdravstvenim delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 19/20; v nadaljevanju: Odredba; dostopna na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0531/odredba-o-omejitvi-dolocenih-pravic-zdravstvenih-delavcev-in-zdravstvenih-sodelavcev) je prepovedano gibanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na okuženih ali neposredno ogroženih območjih z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19) izven Republike Slovenije. Nadalje 2. člen Odredbe določa, da med okužena ali neposredno ogrožena območja spadajo vse države, v katerih je bil zaznan primer okužbe z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19):

    "1. člen Odredbe

    S to odredbo se prepove gibanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na okuženih ali neposredno ogroženih območjih z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19) izven Republike Slovenije.

    2. člen Odredbe

    Med okužena ali neposredno ogrožena območja iz prejšnjega člena spadajo vse države, v katerih je bil zaznan primer okužbe z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19)."

    Iz zgoraj citiranih določil izhaja, da zdravstveni delavci ne smejo potovati v države, v katerih je potrjen primer okužbe z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (COVID-19). Posredujemo vam dokument Svetovne zdravstvene organizacije (World Helath Organization; WHO), iz katerega je razvidno, v katerih državah so potrjeni primeri okužbe: https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200316-sitrep-56-covid-19.pdf?sfvrsn=9fda7db2_6.

     

  4. Zanima me, kako smo zdravniki v NMP pravno kriti, v kolikor pride do skrajne situacije, da smo v službi, dobimo klic 112, pacient je že iz klica očitno visokorizičen glede okužbe in mi nimamo ta trenutek na voljo kompleta zaščitne opreme, ker izvajalcu NMP ni bil dodan oz. je kompletov zmanjkalo.

     

    Delodajalec je v skladu s splošno obveznostjo iz 45. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljevanju: ZDR-1) dolžan delavcu zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev skladno s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu: 

     

    "45. člen ZDR-1

    (varne delovne razmere)

    (1) Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

     

    (2) Delodajalec mora strokovnega delavca oziroma strokovno službo, ki opravlja strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu, obvestiti o zaposlitvi delavcev za določen čas oziroma začetku opravljanja začasnega dela delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku."

     

    Če te obveznosti delodajalec ne izpolni in delavcu zaradi tega grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ima delavec v skladu z drugim odstavkom 52. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju: ZVZD-1) pravico odkloniti delo ter od delodajalca zahtevati, da se nevarnost odpravi:

     

    "52. člen ZVZD-1

    (pravica odkloniti delo)

    (1) Delavec ima pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.

    (2) Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

    (3) Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu."

     

    Obveznost izvajalcev zdravstvene dejavnosti glede zagotovitve opremljenosti delovnih mest z osebnimi zaščitnimi sredstvi pa izhaja že iz 15. in 18. člena Pravilnika o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Uradni list RS, št. 74/99, 92/06 in 10/11; v nadaljevanju: Pravilnik), ki določata minimalne tehnične pogoje: 

     

    "15. člen Pravilnika

    Za izvajanje programa mora bolnišnica izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:

    -       opremljenost delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi,

    -       oskrba s sterilnim materialom in inštrumenti,

    -       prostori in aparature za sterilizacijo,

    -       laboratorijske storitve pooblaščenega mikrobiološkega laboratorija, kjer dela zdravnik specialist mikrobiolog,

    -       prostori in oprema za izolacijo bolnikov,

    -       prezračevanje,

    -       preskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo,

    -       preskrba z zdravstveno ustreznimi živili,

    -       prostorska ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti.

    Minimalni tehnični pogoji morajo biti zagotovljeni za:

    -       razvrščanje, prevoz in pranje perila,

    -       čiščenje prostorov in opreme ter

    -       zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov.

     

    18. člen Pravilnika

    Za izvajanje programa morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, izpolnjevati naslednje minimalne tehnične pogoje:

    -       opremljenost delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi,

    -       oskrba s sterilnim materialom in inštrumenti,

    -       prostori in aparature za sterilizacijo (kolikor se ne uporablja izključno sterilni material za enkratno uporabo),

    -       laboratorijske storitve pooblaščenega mikrobiološkega laboratorija, kjer dela zdravnik specialist mikrobiolog,

    -       prostori in oprema za izolacijo bolnikov,

    -       prezračevanje,

    -       preskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo,

    -       preskrba z zdravstveno ustreznimi živili (kolikor storitve obsegajo preskrbo bolnikov ali osebja z živili),

    -       prostorska ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti.

    Minimalni tehnični pogoji morajo biti zagotovljeni za:

    -       sortiranje, prevoz in pranje perila,

    -       čiščenje prostorov in opreme,

    -       zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov."

     

    Iz navedenega izhaja, da odklonitev dela s strani zdravnika v primeru neposrednega stika s pacientom, pri katerem obstaja sum na nalezljivo boleznijo z visokim tveganjem in mu izvajalec zdravstvene dejavnosti (delodajalec) ne zagotovi ustreznih osebnih zaščitnih sredstev, ne predstavlja kršitev obveznosti delavca iz delovnega razmerja ter mu zato ni mogoče podati odpovedi iz krivdnega razloga ali ga sankcionirati v okviru delovnega razmerja na drugačen način. Navedeno pomeni, da zdravstveni delavec lahko odkloni izvedbo obravnavanih zdravstvenih storitev, ne more pa odkloniti vključitve v organizirani delovni proces delodajalca ter pri tem sodelovati pri izvajanju drugih zdravstvenih storitev, s katerimi preprečuje prenašanje nalezljivih bolezni, in v zvezi s katerimi so izpolnjeni vsi pogoji za njihovo varno izvedbo.

     

    Več o tem si lahko preberete v pravnem mnenju Oddelka za pravne zadeve Zdravniške zbornice Slovenije, ki je dostopno na povezavi:

    https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/tedenski-bilten-fs/pravni-položaj-zdravnikov-pri-soočenju-z-virusom-sars-cov-2.pdf?sfvrsn=e8483036_2&utm_medium=email&utm_campaign=557%20Bilten%20-%20Kronski%20virus%20medsebojnega%20nezaupanja&utm_content=557%20Bilten%20-%20Kronski%20virus%20medsebojnega%20nezaupanja+CID_cb4e86d6dbffaa1b60e1f236a77a0078&utm_source=Bilten&utm_term=Pravno%20mnenje%20je%20dostopno%20tu.

     

     

  5. Kot zastopnika zasebnega podjetja me zanima, kako je z zaprtjem samoplačniških ambulant za področje dermatologije in fizatirije? Ali tudi za zasebne ambulante velja uredba, izdana dne 13. 03. 2020?

     

    Iz 1. in 2. člena Odredbe o začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS št. 22/2020), izhaja, da se prekine izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, razen tistih preventivnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta ter da se pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti odpovejo vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev in obravnave nosečnic:

    »1. člen

    (1) S to odredbo se določi, da se prekine izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti. 

    (2) Ne glede na prejšnji odstavek se izvajajo preventivne zdravstvene storitve, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta.

     

     2. člen

    (1) Pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti se odpovejo vsi specialistični pregledi in operativni posegi, razen zdravstvenih storitev, označenih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev in obravnave nosečnic.

    (2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja tudi za postopke rehabilitacije in druge nenujne oblike zdravljenja. 

    (3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se v Zdravstvenem domu Metlika od uveljavitve te odredbe izvaja samo administrativna nujna medicinska pomoč.«

     

    Za pravilno razumevanje navedenih določb pa je potrebno problematiko obravnavati širše. Namen 37. člena Zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerega je bila sprejeta navedena odredba, je zajezitev oziroma preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki zato podeljuje pristojnost ministrstvu, da odredi potrebno za dosego tega namena. Ministrstvo je zato z odredbo izdalo splošno prepoved izvajanja preventivnih zdravstvenih storitev, rehabilitacije, zobozdravstvene dejavnosti in specialistične dejavnosti, vendar pa k temu dodalo določene izjeme od tega (kot opisano zgoraj). Te izjeme je zato potrebno interpretirati skladno z namenom odredbe – z namenom varovanja pred širjenjem nalezljive bolezni – iz česar izhaja, da je mogoče opraviti zgolj tiste storitve, pri katerih nevarnost njihove opustitve presega nevarnost prenosa okužbe z novim koronavirusom.

     

  6. Želela bi vprašati ali moram res koristiti redni letni dopust, saj sem bila na strokovnem izobraževanju v tujini s potnim nalogom delodajalca?

     

    Delodajalec načeloma sicer lahko odreja, kdaj delavec lahko koristi letni dopust, vendar iz komentarja Zakona o delovnih razmerjih izhaja, da mora delodajalec poskrbeti za predhodno seznanitev delavca o tem in posvetovanje z njim (slednje zahteva tudi mednarodno pravo). Nadalje, tudi iz sodne prakse izhaja (VDSS Sodba Pdp 719/2018), da je enostranska odreditev izrabe dopusta s strani delodajalca protipravna. Sicer pa je tudi v trenutnih razmerah, v skladu s 1. alinejo 3. člena Odredbe o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS 19/2020), koriščenje letnih dopustov zdravstvenih delavcev prepovedano, kar zavezuje tako delavca kot tudi delodajalca.  Glede na vse navedeno, menimo, da je bila »prisilna odreditev letnega dopusta« protipravna.

     

    V nadaljevanju pa izvolite povezavo do informacij in odgovorov na pogosta vprašanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin, iz katerega izhaja, da vam v primeru, če doma ostanete preventivno po dogovoru z delodajalcem, pripada 100% nadomestilo plače oziroma, če vam odredi čakanje na domu iz poslovnih razlogov 80% nadomestilo plače:

    https://www.gov.si/novice/2020-03-17-dopolnjena-verzija-dokumenta-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja/

     

  7. Zdravniki se sprašujemo, kako je z veljavnostjo dodatka k plači iz 11. alineje 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor; za delo v rizičnih razmerah, kot je epidemija, javnim uslužbencem pripada dodatek v višini 65% urne postavke. 

Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljevanju: KPJS) v 39. členu ureja dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, med katere v skladu z 11. točko navedenega člena sodi tudi dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Ta dodatek javnemu uslužbencu pripada za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.

Dne 12. 03. 2020 je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/20) uradno razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije.

Nadalje vas seznanjamo z mnenjem Ministrstva za javno upravo (MJU) glede dodatka za delo v rizičnih razmerah (epidemija), in sicer MJU pojasnjuje:

» da so z razglasitvijo epidemije nastopile okoliščine, ko je dodatek za rizične razmere potrebno začeti izplačevati javnim uslužbencem, katerih zdravje je ogroženo zaradi opravljanja nalog v rizičnih razmerah, ki so posledica epidemije navedenega virusa. Izplačevanje tega dodatka, upoštevaje 11. točko 39. člena KPJS, je v pristojnosti delodajalca. 

Da bi ob istih pravnih podlagah zagotovili enako ravnanje proračunskih uporabnikov, smo v Ministrstvu za javno upravo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje pripravili naslednje usmeritve glede izplačevanja dodatka za rizične razmere (epidemija): 

1. Dodatek se ne izplačuje javnim uslužbencem, ki jim je delodajalec odredil delo na domu. Ti javni uslužbenci sicer opravljajo redne naloge, vendar ne v okolju, ki bi bilo izpostavljeno tveganju za njihovo zdravje zaradi opravljanja teh nalog;

2. Dodatek se ne izplačuje vsem, ki v času trajanja epidemije od doma prihajajo na delo, saj so nekateri, ki prihajajo na delo zaradi nujnosti opravljanja nalog, vezanih na konkretno poslanstvo poklica ali institucije (proračunskega uporabnika) izpostavljeni neposrednemu tveganju za zdravje (so dejansko ogroženi), med tem ko drugi niso neposredno ogroženi (npr. javni uslužbenci, ki delajo v pisarnah in zaradi vsebine nalog, ki jih opravljajo nimajo stika s strankami); 

3. Gre za dodatek iz skupine dodatkov za nevarnost, ki nedvomno pripada tistim, ki so ogroženi. Kot ogroženi se lahko štejejo javni uslužbenci, ki so pri svojem delu izpostavljeni možni okužbi zaradi stika s strankami oziroma uporabniki njihovih storitev (npr. javni uslužbenci, ki izvajajo zdravstvene storitev, policisti, ki neposredno izvajajo policijska pooblastila in so v stiku s strankami, finančni preiskovalci in pravosodni policisti, ki so v neposrednem stiku s strankami oziroma uporabniki njihovih storitev ipd.). Ostalim javnim uslužbencem ta dodatek pripada, če je možno glede na konkretne naloge in okoliščine opravljanja dela sklepati, da bi lahko bili izpostavljeni možni okužbi (npr. delo z izločki, potencialno kužnimi odpadki, čiščenje ipd.);

4. Dodatek se lahko izplačuje le za čas, ko se naloge dejansko opravljajo s povečano ogroženostjo. Navedeno izhaja tako iz 23. člena ZSPJS kot iz 39. člena KPJS.      

Kot izhaja iz 2. in 3. točke tega dopisa, naj bo pri presoji delodajalca o tem, ali dodatek konkretnemu javnemu uslužbencu pripada ali ne, ključnega pomena odgovor na vprašanje, ali se javni uslužbenec glede na naloge (sistemizirano delovno mesto), ki jih je dolžan opravljati v neposrednem stiku z uporabniki storitev ali zaradi zagotavljanja podpore opravljanja nalog, ki zahtevajo neposreden stik z uporabniki storitev, kljub upoštevanju vseh varnostnih ukrepov zaradi nujnosti izvajanja konkretnih nalog ne more izogniti tveganju (nevarnosti) za njegovo zdravje.«

Upoštevaje zgoraj navedeno pojasnjujemo, da dodatek za delo v rizičnih razmerah nesporno pripada vsem, ki trenutno opravljajo zdravniško službo, torej vsem zdravnikom in zobozdravnikom, ki so v stiku s pacienti.