Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Predstavniki zdravniške stroke so danes ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vseh delov države

05.02.2020 15:33

Ministra za okolje in prostor so predstavniki stroke na današnji predaji podpisov pozvali k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči in drugih žariščih po Sloveniji pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Podpise so predali Nevenka Mlinar, dr. med., dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Marina Praprotnik, dr. med., in Iztok Kos, dr. med.

Peticija zdravniki_05022020


Med 1676 opredeljenimi pacienti, ki jih obravnava Nevenka Mlinar, zdravnica iz splošne ambulante v Desklah, v zadnjih letih beležijo 450 primerov rakavih obolenj. V ambulanti v Desklah je v zadnjih 20 letih 82 ljudi zbolelo zaradi mezotelioma. »Varne mejne vrednosti je treba določiti za vse prebivalce enako, ne glede na to, iz katere dejavnosti ali tehnologije izhajajo,« je jasno sporočila Nevenka Mlinar, dr. med.

Pozvala je tudi k »izenačitvi« različnih emisijskih mejnih vrednosti za sežigalnice odpadkov in industrijske peči, ki sosežigajo, in povedala, da je nedopustno, da so vrednosti, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, določene po meri onesnaževalcev namesto po meri zdravja ljudi.

»Kraji v Sloveniji, ki so že bili v preteklosti izpostavljeni, ne smejo biti ponovno izpostavljeni izpustom kancerogenih snovi, ki povzročajo raka. Okoljska politika naj se dopolni in izvaja na način, da ljudje in njihova življenja niso ogrožena, pri čemer je zdravniška stroka pripravljena pomagati,« je poudarila izr. prof. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.

Marina Praprotnik, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana je povedala, da izpusti iz tovarne azbesta v preteklosti, kot tudi sedaj iz sežigalnice segajo ne samo do ograje tovarne, temveč tudi v domove, vrtce in na površine, kjer se igrajo otroci. Ti so veliko bolj občutljivi za neugodne vplive iz okolja, ker imajo še ne dovolj razvit imunski sistem, pa tudi njihova pljuča, ki še rastejo, so bolj občutljiva. Opozorila je, da je pri določanju mejnih vrednosti izpustov treba pomisliti predvsem na otroke.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., je na srečanju povedala, da imajo prebivalci Soške doline po Aarhuški konvenciji pravico do informacij o tem, kaj se v njihovem okolju dogaja, kakšni so bili in bodo izpusti, se pravi, na kakšen način je ogroženo njihovo zdravje.

V nadaljevanju je na ministra g. Zajca naslovila vprašanje, ali so v času pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj upoštevali Aarhuško konvencijo in v kakšni meri, ter izrazila pričakovanje, da bo Zdravniška zbornica Slovenije sproti seznanjena s potekom postopka in z vsemi odločitvami Ministrstva za okolje in prostor.

»Postopek glede sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo je v teku, zdravniška stroka pa je že zdaj vključena v postopke. V času pridobivanja okoljskih dovoljenj mnenje poda tudi Ministrstvo za zdravje, NIJZ in druge okoljevarstvene agencije, zato je skrb, da se pri odločanju o okolju ne upošteva zdravstvenega vidika, odveč,« je dejal minister Zajc.

Kar se tiče sežigalnic, je minister menil, da Slovenija potrebuje objekt za termično obdelavo odpadkov, predvsem za monosežig, pri katerem so mejne vrednosti strožje. »Še vedno namreč menim, da Slovenija mora poskrbeti za svoje odpadke, saj se bomo sicer soočali z zdravstvenim problemom odpadkov, ki bodo ležali po ulicah,« je še povedal.

Minister je v skupnem pogovoru razložil načrte, ki jih je imel glede sanacije v preteklosti obremenjenih območij. To problematiko je želel obravnavati v novem zakonu o varovanju okolja. »Namen je bil, da se zagotovi sistemski vir financiranja za taka območja, tako da bi bilo na leto na voljo med 5 in 10 milijonov evrov za sanacijo v preteklosti obremenjenih območij. Prav tako bi v novem zakonu uredili tudi meritve in sicer tako, da bi jih izvajala država, plačali pa onesnaževalci,« je povedal minister v zaključku.

S strani Ministrstva za okolje in prostor smo bili obveščeni, da bodo na sestanku občinskega sveta občine Kanal ob Soči, ki bo 13. februarja 2020, prisotni predstavniki Agencije RS za okolje. Na sestanku bodo prisotni tudi predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije.