Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Demenca naj postane prioriteta javnega zdravstva v Sloveniji, nujno potrebna je zakonska ureditev s področja dolgotrajne oskrbe

20.09.2019 12:20

Sporočilo za medije

Ljubljana, 19. september 2019. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah 33 tisoč oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa kar 47 milijonov ljudi. Še bolj skrb zbujajoče so ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Svetovna zdravstvena organizacija je zato konec maja 2017 sprejela Globalni akcijski načrt za demenco. Znanstveniki pa pospešeno iščejo nova, bolj učinkovita zdravila. Upe trenutno vlivajo pozitivni rezultati faze II študije Adamant s cepivom ADDvac1 pri Alzheimerjevi demenci.

Zdravniška zbornica Slovenije postala 160. demenci prijazna točka v Sloveniji.

Posnetek novinarske konference je dostopen tukaj >>>

Novinarska_1909

Na pobudo Svetovne Alzheimer organizacije (Alzheimer Disease International – ADI) je september svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. Letošnji slogan se glasi: Spregovorimo o demenci! Zato v tem mesecu vse članice Svetovne Alzheimer organizacije pripravljajo čim več javnih dogodkov za ozaveščanje javnosti, ker je stigma še vedno povsod velika. Prav zato je Spominčica - Alzheimer Slovenija začela odpirati Demenci prijazne točke, da bi ozaveščanje in informacije o demenci prišle v vsako, še tako majhno, skupnost. Prvo Demenci prijazno točko je Spominčica odprla julija 2017 na Uradu varuha za človekove pravice, danes pa 160. na Zdravniški zbornici Slovenije.

“V Sloveniji so vidni rezultati večje ozaveščenosti javnosti, strokovnjakov in politike. Veliko dobrega je že bilo narejenega, a dela nam ne bo zmanjkalo. Statistike kažejo, da je demenca eden največjih izzivov za sistem zdravstvenega in socialnega varstva v prihodnjih letih. Zdravstvo in sistem socialnega varstva še nista opremljena za zagotavljanje ravni oskrbe, ki jo potrebujejo osebe z demenco,“ je na včerajšnji novinarski konferenci povedala predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec. Dodala je, da je o demenci potrebno spregovoriti še bolj na glas v vseh krogih družbe. Stigma je še vedno preveč prisotna. Svojci potrebujejo informacije, podporo in razumevanje tudi v svoji soseski, saj živi večina oseb z demenco doma, svojci sami pa tega bremena ne zmorejo. Področje demence je treba sistemsko urediti in to takoj. Država mora vzpostaviti tako skupnostne oblike pomoči, kot institucionalno varstvo za vse tiste, ki to potrebujejo. In teh je veliko. So del naše družbe, na katere ne smemo pozabiti.

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., spec. psihiatrije, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je poudarila, da zdravniška zbornica zavzeto pomaga organizacijam, ki združujejo paciente. Ena izmed njih je Spominčica. Spomnila je na zelo pomemben projekt v slovenskem prostoru,  t.j. projekt Demenci prijazna točka. »Projekt usposabljanja zaposlenih, je odlična ideja z zelo dobro izvedbeno platjo. Zaposleni tako neposredno od strokovnjakov dobijo pomembne informacije o bolezni, do katerih sicer ne bi prišli na tako učinkovit način. To znanje bodo lahko uporabili tako v okviru Demenci prijazne točke, kot v svojem domačem okolju. Marsikdo od zaposlenih bo tako prej poiskal strokovno pomoč za svoje bližnje.« Dodala je še, da projekt poleg večje informiranosti pomembno vpliva na zmanjševanje stigmatizacije, zato ga priporoča v vsako delovno okolje.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevr., Nevrološka klinika, UKC Ljubljana je povedal, da smo v Sloveniji v zadnjih letih glasno spregovorili o demenci. Medicina išče nova zdravila in nove načine za čimbolj zgodnje odkrivanje bolezni; sociala išče nove oblike pomoči in bolj učinkovito pomoč pri oskrbi. Politiki so sprejeli strateške dokumente. Počasneje, a vendar, se odstirajo področja pravne regulacije in občutljivih etičnih vprašanj. Dodal je še: »Spregovorimo vsi, še glasneje – tudi v imenu tistih danes 30.000 in sredi stoletja pričakovanih 90.000 bolnikov, ki svoje besede na morejo ali ne bodo zmogli jasno izraziti.«

»Obravnava bolnika z demenco mora biti individualno prilagojena. Poleg pravočasne in zgodnje diagnoze je pomembno blažiti pridružene simptome demence v vseh fazah poteka bolezni. V Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana se zavzemamo za vpeljavo novih farmakoloških in nefarmakoloških tehnik lajšanja simptomov. Zdravljenje mora biti predvsem usmerjeno v ohranjanje kvalitete življenja v domačem okolju in institucionalno. Pomembna je učinkovita integrativna oskrba bolnikov z demenco v smislu vključitve in povezovanja različnih strokovnih služb. Glede na epidemijo demence, ki jo pričakujemo v naslednjih letih, je za zmanjševanje stigme demence pomembno stalno izobraževanje širše javnosti in zagotovitev ustrezne psihosocialne podpore bolnikom in obremenjenim svojcem«, je na novinarski konferenci povedala Polona Rus Prelog, dr. med. spec. psih., Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana.

Doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med, specialistka nevrologije, vodja študije ADAMANT v Sloveniji je spregovorila o pozitivnih rezultatih faze II študije Adamant s cepivom ADDvac1 pri Alzheimerjevi demenci.  Povedala je, da so bili 9. septembra 2019 objavljeni rezultati študije, ki so jo tudi v Sloveniji (Nevrološka klinika UKCLJ in Oddelek za nevrološke bolezni, UKCMB ) izvajali pri bolnikih z začetno fazo Alzheimerjeve demence. Študija je potekala 2 leti in se je zaključila v preteklih mesecih. Sodelovalo je  196 bolnikov v osmih evropskih državah. Rezultati kažejo na dober učinek na biološke označevalce nevrodegeneracije, kar posredno kaže na dober potencial za vpliv na razvoj samega bolezenskega procesa Alzheimerjeve bolezni. In na koncu povedala: »V študiji  smo ugotavljali ugoden vpliv na kognitivne teste in biološke označevalce (biomarkerje), rezultati so bili dodatno boljši pri mlajših osebah. Preskušano cepivo se je izkazalo tudi za dobro prenosljivo, brez pomembnih stranskih učinkov.«

Miha Kastelic iz slovenske in evropske delovne skupine oseb z demenco je izrazil zadovoljstvo, da je diagnozo dobil hitro. Tako je lahko zgodaj začel jemati zdravila, ki upočasnijo potek bolezni, je povedal 46-letni diplomirani ekonomist, ki je oče treh mladoletnih otrok.

Več na: https://www.zurnal24.si/zdravje/aktualno/bodite-pozorni-to-so-prvi-znaki-demence-334325 - www.zurnal24.si