Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Javna tribuna: Zmoremo zgraditi sistem po meri bolnika in stroke v primarnem zdravstvu?

29.03.2019 11:28

V ponedeljek, 25. marca 2019, je na Zdravniški zbornici Slovenije potekala druga javna tribuna. Tokrat smo iskali odgovore na temo: Zmoremo zgraditi sistem po meri bolnika in stroke v primarnem zdravstvu?

Posnetek javne tribune si lahko ogledate tukaj >>>>

Družinski zdravniki: večina ima za enega pacienta pet minut ali še manj

V uvodu v javno tribuno je dr. Zdenka Čebašek - Travnik povzela ključne ugotovitve ankete med zdravniki in zobozdravniki na primarni ravni, na katero je odgovorilo okoli 600 članov.

  • Zdravnike in zobozdravnike pri delu najbolj moti administracija in birokracija ter pomanjkanje časa. Slaba organizacija in financiranje glede na rezultate ankete nista v ospredju.
  • Kar 60 odstotkov družinskih zdravnikov dnevno obravnava povprečno od 41 do 60 bolnikov, 19 odstotkov pa celo od 61 do 80.
  • V povprečju jih večina lahko enemu pacientu nameni pet minut ali manj.
  • Približno polovica družinskih zdravnikov odgovarja, da obveznemu vnašanju podatkov v računalnik povprečno nameni od 26 do 50 odstotkov dnevnega časa.
  • Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je kar 70 odstotkov družinskih zdravnikov že občutilo izgorelost.

Podrobnejši rezultati ankete so dostopni tukaj >>>>

Nabor ukrepov, ki jih je na javni tribunu napovedal ZZZS

Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pojasnila, da so pripravili prvi nabor ukrepov, s katerimi bi lahko družinskim zdravnikom pomagali k zmanjšanju administrativnih bremen.

Ponovno bodo opozorili sekundarno raven: da imajo tudi specialisti na sekundarni ravni pooblastilo, da ko po napotilu osebnega zdravnika obravnavajo bolnike, zanje pišejo napotnice, določijo zdravila, medicinske pripomočke in da se pri e-naročanju ni treba dosledno držati vrste zdravstvene storitve, ki jo označijo na primarni ravni, ampak je ključno zdravstveno stanje, zaradi katerega je bil bolnik poslan v nadaljnjo obravnavo.

V okviru delovne skupine za spremembo Zakona o pacientovih pravicah bodo zagovarjali stališče, da se podaljša rok za predložitev napotnic z oznako redno in hitro s 14 na 30 dni. V okviru letošnje spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo odpravili dolžnost pisanja napotnic za kontrolne preglede.

Celoten nabor lahko poslušate na posnetku od 36 minute naprej  >>>>

Administrativne obremenitve primarne ravni zdravstvenega varstva

Zdravstveni dom Ljubljana pa je na ministrstvo za zdravje 15. marca naslovil pismo, v katerem opozarja na administrativne obremenitve primarne ravni zdravstvenega varstva, ki bi se jih lahko, kot so zapisali, odpravilo z manjšimi ukrepi.

Celoten dopis je dostopen tukaj >>>