Ljubljana, 11. januar 2019. Trenutno v Sloveniji na primarnem nivoju dela 142,4 ginekoloških timov, od tega 55 odstotkov v zdravstvenih domovih, 27 odstotkov je koncesionarjev, približno 18 odstotkov pa v bolnišnicah. Potrebovali pa bi jih že sedaj vsaj 30 več, saj je povprečno število opredeljenih žensk na ginekologa 1. 12. 2018 znašalo 4.841. Še sprejemljivo število v skladu s sklepom Razširjenega strokovnega kolegij za ginekologijo in porodništvo (RSK je najvišji strokovni organ na posameznem področju pri MZ) z dne 4. 9. 2009 pa je 4.000 na tim.
»Če bi delali v skladu s časovnimi normativi, ki jih je prav tako potrdil RSK na isti seji, bi za to praviloma porabili dnevno več kot 9 ur,« so na današnji novinarski konferenci opozorile primarne ginekologinje Renata Završnik Mihič, dr. med., spec. gin. in por., Ginekomed forum, zdravstvene storitve in svetovanje, d.o.o., Maribor, Petra Meglič, dr. med., spec. gin. in por., Zdravstveni dom Domžale, in Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. gin. in por., Zdravstveni dom Ljubljana.
Posnetek celotne novinarske konference je dostopen tukaj >>>
Družinski zdravniki in pediatri na primarni ravni so v decembru glasno opozorili, da se osnovno zdravstvo v Slovenji seseda pod bremenom pomanjkanja zdravnikov in vse večjimi nerazumnimi administrativnimi obremenitvami timov, enaka opozorila prejemam tudi od ginekologov, je v uvodu povedala dr. Zdenka Čebašek - Travnik, predsednica zbornice.
Če je bilo v Sloveniji l. 2005 aktivnih 305 ginekologov, od tega 116 starejših od 50 let, jih je bilo l. 2017 361, a od tega 160 starejših od 50 let in kar 82 starejših od 60 let. »Ginekologi se torej nismo okrepili na račun mlajših generacij, število se je povečalo predvsem na račun kasnejšega upokojevanja,« je pojasnila Petra Meglič, dr. med., spec. gin. in por.
Še posebej zaskrbljujoča je starostna struktura ginekologov primarnega nivoja, zlasti med koncesionarji. V letu 2014 je bilo 40 % ginekologov, ki delajo izključno v ZD, starejših od 55 let, med koncesionarji je bilo takšnih skoraj 80 %, med ginekologi, ki opravljajo program reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk (RZVŽ) v bolnišnicah, pa je ta delež nižji in znaša 30 %.
Renata Završnik Mihič, dr. med., spec. gin. in por., je povedala, da je bil leta 2014 opravljen izračun, da bo v 10 letih (do l. 2024) doseglo starostne pogoje za upokojitev 31 od takrat aktivnih 39 koncesionarjev, 30 od takrat 75 aktivnih zdravnikov v ZD, kar skupno z upokojitvami zdravnikov sekundarnega in terciarnega nivoja pomeni izpad 70,8 programa RZVŽ. Takratno skupno število specializantov, ki naj bi končali specializacijo do l. 2019, je bilo 87. Ob tem je bilo skupno število zdravnikov sekundarnega in terciarnega nivoja, ki bodo dosegli starostne pogoje za upokojitev do l. 2024, 49.
Te številke kažejo na to, da bi v naslednjih petih letih zaradi upokojevanja brez svojega izbranega ginekologa lahko ostalo 300.000 žensk, ki bodo prisiljene poiskati drugega izbranega ginekologa, če se bo njihov upokojil.
V preteklih letih je bilo razpisanih premalo specializacij, da bi pokrile kadrovski primanjkljaj, ki bo nastopil z upokojevanjem, in zagotovile potrebno širjenje mreže ginekologov. Že sedaj je odprtih več razpisov za ginekologe, a traja po več mesecev, da se mesto zapolni. V več ambulantah delajo ginekologi pogodbeno oziroma reaktivirani upokojeni ginekologi, mnogo ginekologov dela še pogodbeno, da zagotavljajo oskrbo za več kot en program RZVŽ.
Ob pomanjkanju ginekologov in izjemno neugodni starostni strukturi primarni ginekologi opozarjajo na vse večje administrativne obremenitve, od vnosa številnih podatkov v elektronsko čakalno knjigo do vpisovanja pojasnil pri vsaki spremembi napotnice, recepta ter skrajno omejenih pooblastil za medicinske tehnike in diplomirane medicinske sestre, ki npr. ne morejo dostopati do izvidov in odpustnic v centralnem registru pacientovih podatkov in jih pripraviti za ogled ali pripraviti že odobren predlog za medicinsko-tehnične pripomočke, kot so npr. predloge za srednjo urinsko inkontinenco. »Številni nepotrebni kliki odvračajo pozornost tako medicinskih sester kot zdravnikov od dela s pacientkami, seštevek vseh minut, porabljenih za neracionalno povečevanje administriranja, pa zmanjšuje dostopnost timov in tudi odvrača zdravnike in sestre od dela v ambulanti,« je dejala Petra Meglič, dr. med., spec. gin. in por.
Problem je tudi obračunavanje storitev, ki ni naravnano k čim večji skrbi za pacientke, saj je osnova financiranja glavarina v kombinaciji s količniki iz storitev, ki pa jih večina ginekologov krepko presega. Plačilo potrebnih preiskav nosečnic, določenih s Pravilnikom o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva na primarnem nivoju, ni zagotovljeno, način plačevanja ne sledi novim spoznanjem v stroki, zato ga je treba prenoviti.
Pričakovati je tudi, da se bo delež opredeljenih žensk z leti povečeval, saj si ob uvedbi glavarinskega sistema precej starejših žensk ni izbralo svojega ginekologa, opredeljenost bolje osveščenih generacij, ki sedaj še ne dosegajo starostne meje 64 let, pa je bila že l. 2014 zelo visoka; 88 % med 20. in 39. letom in 84 % med 40. in 64. letom.
Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. gin. in por., Zdravstveni dom Ljubljana, je opozorila na to, da so ginekologi na primarni ravni ključni pri zagotavljanju pravice do ustreznega reproduktivnega zdravja žensk, saj na podlagi Pravilnika preventivne programe varovanja reproduktivnega zdravja izvajajo ginekološki timi na primarni ravni in tudi na sekundarni ravni, vendar pod enakimi pogoji in za enako plačilo kot na primarni ravni. Preventivni pregledi predstavljajo dobro polovico vseh pregledov v ambulanti: 25 % pregledov je v nosečnosti, 22 % pregledov je namenjenih zgodnjemu odkrivanju raka materničnega vratu in slabih 7 % svetovanju kontracepcije.
Vse to – prevelike glavarine, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višja starost ginekologov, stagniranje oziroma le zelo počasno širjenje mreže ginekologov – lahko zgodbo o uspehu spremeni v njeno nasprotje. »Imamo dober sistem, a moramo skrbeti zanj. Potrebno je dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Odgovornost za potrebne spremembe je na strani MZ, NIJZ, ZZZS,« je bilo poudarjeno.
Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. gin. in por., je izpostavila še, da ker je slovenski sistem primarnega zdravstvenega varstva žensk zasnovan zelo dobro, je cilj primarnih ginekologov, da z aktivnim pristopom k reševanju težav, na katere opozarjamo že vrsto let, ohranimo dosedanje zavidanja vredne rezultate s področja reproduktivnega zdravja slovenskih žensk:
- pojavnost RMV se je od l. 2003 z uvedbo programa ZORA, v katerem ginekologi primarne ravni ženske aktivno vabimo na preglede, prepolovila in je ena izmed najnižjih v EU in v svetu,
- z aktivnim nadzorom nosečnic in ploda na primarni ravni smo soodgovorni za nizko stopnjo perinatalne in maternalne umrljivosti v EU in v svetu,
- deleža dovoljene splavnosti in najstniških nosečnosti sta med najnižjimi v EU in v svetu, kar je odraz dostopnosti, široke izbire KC, ki jo (z izjemo kondoma in nujne KC) v celoti krije osnovno zdravstveno zavarovanje, in strokovnega svetovanja, ki so ga ženske deležne s strani ginekologov primarne ravni, in
- stopnja napotitev na sekundarno raven je zelo nizka.
Primarni ginekologi zato pozivamo, da je nujno potrebna razširitev obstoječe mreže javne ginekološke dejavnosti na primarni ravni z dodatnim razpisovanjem specializacij do te mere, da se čim prej doseže strokovno vzdržen in varen normativ 4000 opredeljenih žensk na specialista ginekologije in porodništva, so na današnji novinarski konferenci opozorile sogovornice.
Nujno potrebno je poskrbeti za drugačen prenos glavarine na novega ginekologa ob upokojitvi ali odhodu predhodnega, saj sicer brez izbranega ginekologa ostanejo vse ženske, ki so bile sicer prej vodene v tej ambulanti.
Zmanjšati je treba administrativne obremenitve in ponovno ovrednotiti zastarele oz. podcenjene glavarinske in storitvene količnike, upoštevajoč staranje prebivalstva in nova dognanja v medicini.
Trenutno so namreč težave, s katerimi se soočamo in se bomo soočali v prihodnosti v Sloveniji na področju ginekologije, naslednje:
- Dostopnost do ginekologov je zaradi pomanjkanja le-teh vedno slabša, v sistem pa nenehno vstopajo nove generacije žensk, saj si ginekologa v Sloveniji lahko izbere vsaka ženska od 13. leta dalje.
- Izbira ginekologa je težavna zlasti v primeru mladostnic in mladih žensk s prvim vabilom programa ZORA v 20. letu starosti, kar bo zaradi pomanjkanja preventivnih aktivnosti s področja kontracepcije, spolno prenosljivih okužb in raka materničnega vratu dolgoročno privedlo do slabšega reproduktivnega zdravja naših žensk.
- Obstoječi ginekologi imajo preveliko število opredeljenih žensk, kar vodi v manj kakovostno obravnavo in daljšanje čakalnih dob tako za preventivne kot kurativne preglede.
- Dragoceni čas se izgublja s številnimi nepotrebnimi administrativnimi obremenitvami, kar marsikaterega mladega specialista odvrača od dela v ambulanti.
- Starostna struktura obstoječih ginekologov je zelo neugodna in se bo z leti samo še slabšala zaradi premalo razpisanih specializacij; v naslednjih nekaj letih bi lahko zaradi upokojevanja brez ginekologa ostalo 300.000 žensk.
.jpg?sfvrsn=67fc3236_0 "Ginekologija_11 01 2019_poročanje medijev (Small)")
