Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo odgovorne pozivata k administrativni razbremenitvi zdravnikov v osnovnem zdravstvu ​

21.12.2018 12:49

Novinarska konferenca_administrativne ovire_21 12 2018_bilten

Ljubljana, 21. december 2018 – Zdravniki v osnovnem zdravstvu ter zdravniški organizaciji Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo opozarjajo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije z vedno novimi administrativnimi zahtevami in navodili negativno vpliva na strokovnost in varnost dela osebnih zdravnikov. Podobne nevzdržne obremenitve poleg družinskih zdravnikov čutijo tudi pediatri, ginekologi in radiologi na primarni ravni.

Na povezavi je na voljo videoposnetek celotne novinarske konference tukaj >>>.

»ZZZS nenehno pošilja nova informacijska navodila izvajalcem. V kolikor jih ne upoštevajo, jim grozi »pogodbena« denarna kazen. Ob vsem tem pa se zavarovanci, torej pacienti, ne zavedajo, da jim ZZZS omejuje dostop do javnega zdravstvenega sistema. V javnosti se pojavljajo neverodostojni podatki o resničnih obremenitvah zdravnikov, problematična pa je tudi metodologija plačevanja po pavšalu in glavarinah. S podatki se manipulira tudi skozi primerjave z evropskimi zgledi in so povsem nerealni,« poudarja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik, predsednik Slovenskega zdravniškega društva.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je izpostavila: »Vsak dan se trudimo, da bi ZZZS in ministrstvo prepričali, da samo obljube o izboljšanju razmer za delo v osnovnem zdravstvu niso dovolj. Da zdravniki pričakujemo vsaj minimalne popravke zakonodaje in nesmiselnih pravil, ki nam otežujejo vsakdanje delo s pacienti. Pripravili smo konkretne predloge o tem, katere zakone bi bilo treba spremeniti po skrajšanem postopku, da bi vsaj malo omilili neznosne razmere v osnovnem zdravstvu, o katerih nam poročajo z vseh koncev Slovenije.«

Iztok Kos, dr. med., generalni sekretar Zdravniške zbornice Slovenije, je v pisni izjavi za današnjo konferenco opozoril: »Zdravstvo ni več odnos pacient - zdravnik. Kdor trdi drugače, dela na Ministrstvu za zdravje ali pa na ZZZS. Zdravstvo je postalo preplet navodil, okrožnic, racionalizacij, varčevanj, pregledov nadzornikov in inšpektorjev ter kazni, ki jih izrekajo na podlagi prej naštetih nerazumnih, stalno spreminjajočih se navodil in okrožnic. Kdaj bo teh nesmislov s strani regulatorjev konec?« Dodal je še, da se zdravnik ob tem lahko samo še sesuje. »In če se sesuje zdravnik, se sesuje sistem. In potem, gorje nam. Pravzaprav je sistem že na pol sesut, samo priznati si je to treba.«

»Visoke obremenitve z glavarinami, ki se nikakor ne zmanjšujejo, in ob mnogo bolj kompleksnem delu, staranju prebivalstva in multimorbidnosti ter prenašanju nekaterih delov oskrbe na primarni nivo, vodijo do velike preobremenjenosti in težav pri zagotavljanju kakovostne obravnave,« poudarja tudi izr. prof. Davorina Petek, dr. med., spec. spl. med., članica glavnega strokovnega sveta SZD.

Izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., članica glavnega strokovnega sveta SZD, pa je povedala, da so zdravniki postali delavci za tekočim trakom, kjer se vsak dan obrača določeno število pacientov, in opozorila na številne nesmisle, s katerimi se zdravniki vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. »Zahteva o vpisovanju v naročilno knjigo na primarnem nivoju, ki je uzakonjena, je popoln nesmisel, ki bi ga moralo Ministrstvo za zdravje nemudoma odpraviti. Obveščanje pacientov o novih pravilih in pravicah, ki izhajajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi moral prevzeti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenje. Sedaj smo o njih seznanjeni samo zdravniki, ki moramo v glavi ves čas imeti nešteto pravil in jih prenašati svojim pacientom, kar je ob vsem delu v ambulanti popolnoma nemogoče,« je opozorila izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med. 

»Naš prvi problem tudi v pediatriji je, da smo prekomerno obremenjeni, zato otroci in mladostniki prav tako postajajo žrtve neurejenih razmer. V Sloveniji je namreč hudo pomanjkanje primarnih pediatrov. Poleg tega je tretjina aktivnih kolegov starih čez 60 let. Nekaj pediatrov, ki delajo v ambulanti, pa je starih 70 let. Njihovo znanje in izkušnje zelo cenimo, saj jih lahko vprašamo za mnenje, ko smo mlajši kolegi v zagati. Nas pa skrbi, kako bo čez nekaj let, ko se bodo upokojili, saj bo pomanjkanje pediatrov še večje kot je sedaj. Hkrati zanimanje mladih specialistov za delo na primarnem nivoju izrazito upada. Mladi specializanti sicer pridejo v ambulanto in so navdušeni nad tem, kako bodo pregledovali otroke, govorili s starši, z njimi delili nasvete, vendar v času kroženja ugotovijo, da nas sistem ocenjuje predvsem po tem, kako zadostimo birokratskim zahtevam. Sistema ne zanima, koliko časa, na kakšen način obravnavamo otroka, kako pristopimo staršem. In zato začetni entuziazem upade in ko gredo krožit na kliniko, se na primarni nivo več ne vrnejo. Tako izgubimo dragocene bodoče specialiste, ki bi nam lahko pomagali,« je kritičnost razmere v primerni pediatriji opisala Katja Dejak Gornik, dr. med., spec. ped., Stalna strokovna skupina za pediatrijo pri Združenju za pediatrijo SZD.