Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K) v 41. členu določa, da koncedenti (občine oziroma Ministrstvo za zdravje) do 17. decembra 2018 izdajo po uradni dolžnosti odločbe, v katerih določijo nova obdobja podelitve koncesije (15 let).
Po podatkih, s katerimi razpolagamo na Zdravniški zbornici Slovenije, so koncesionarjem do petka, 14. decembra, že vročile odločbe občine: Ormož, Ptuj, Domžale, Šentjur, Pivka, Slovenj Gradec, Litija, Žirovnica, Kranj, Celje, Brezovica, Ribnica. Konec prejšnjega tedna je z vročanjem odločb začelo tudi Ministrstvo za zdravje.
Zdravniška zbornica Slovenije je noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti ves čas sprejemanja argumentirano nasprotovala. Izbrala je tudi odvetniško pisarno, na katero se koncesionarji lahko obrnejo za zastopanje po vnaprej dogovorjeni ceni odvetniških storitev. Prav tako člane ves čas aktivno obveščamo o vseh potrebnih postopkih, da zaščitijo svoj pravni interes.
Predvsem koncesionarje opozarjamo, da kdor se na odločbo koncedenta ne bo pravočasno odzval (vložil pravnega sredstva, ki je navedeno v pravnem pouku odločbe), bo s tem pristal na dokončno oziroma pravnomočno skrajšanje obdobja podelitve koncesije na 15 let.
Do petka, 14. decembra, je zoper prejete odločbe vložilo pritožbe 24 koncesionarjev, v pripravi pa je še 24 pritožb. Od teh jih je že pet vložilo tudi tožbo v upravnem sporu. Dnevno prihajajo nove odločbe in nova pooblastila koncesionarjev. Skupno se je doslej na odvetnico Simono Marko, ki jo je Zdravniška zbornica Slovenije izbrala za zastopanje koncesionarjev, obrnilo in posredovalo pooblastila 131 koncesionarjev.
V petih zadevah, ki so že na upravnem sodišču, je odvetnica Simona Marko predlagala sodišču, da prekine postopek in sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti 4. in 6. odst. 41. čl. ZZDej-K (prehodne in končne določbe).
Kot je včeraj za Radio Slovenija pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnik so posledice spreminjanja koncesijskih razmerij že vidne, saj se "več zdravnikov, še več pa zobozdravnikov odloča za to, da bodo koncesije vrnili in šli v čisto samoplačništvo. S tem bo zmanjšana dostopnost zdravstvenih storitev za paciente. Še posebej pa bodo prizadeti tisti, ki nimajo finančnih sredstev, da bi plačali samoplačniške zdravstvene, saj bodo morali poiskati drugega zdravnika ali zobozdravnika in se postaviti na konec čakalne vrste."
Kaj časovno omejene koncesije pomenijo za delo zasebnikov?
Kot je Zdravniška zbornica Slovenije že večkrat pojasnjevala, časovno omejene koncesije negativno vplivajo na razvoj javne zdravstvene službe, saj izključujejo vse investicije, ki se v tako kratkem časovnem obdobju ne morejo povrniti. Poleg tega je treba upoštevati negotovost – kratko obdobje podelitve koncesij in negotovost glede njihovega podaljšanja predstavljata tveganje, ki številne zdravnike in zobozdravnike že odvrača od razmišljanja o koncesiji.
Zakon tako negativno vpliva na razvoj zasebne zdravstvene dejavnosti in bo dolgoročno vodil v prenehanje vseh koncesijskih razmerij, s čimer bodo vse zasebne investicije, ki so bile sedaj na voljo za opravljanje javne zdravstvene službe, izgubljene. Novela zakona ni ničesar prispevala k vzpostavitvi reda na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti. Ravno nasprotno – uvedla je gole administrativne omejitve, ki so same sebi namen in ničesar ne prispevajo k učinkovitejši ali kakovostnejši obravnavi pacientov.
O problematiki koncesijskih razmerij sta po seji Koordinacije zdravniških organizacij (KZO), 4. decembra 2018, v izjavi za novinarje spregovorila predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek - Travnik in Igor Dovnik, dr. med., predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Celoten posnetek je dostopen tukaj >>>.
Kakšne so možnosti koncesionarjev po prejemu odločbe?
Na Ustavno sodišče RS je bilo do sedaj vloženih že več pobud in zahtev za presojo ustavnosti novele zakona (tudi s strani zbornice). Ustavno sodišče še ni pristopilo k vsebinski obravnavi novele zakona, kar pomeni, da novela zakona velja in se izvaja.
Za zdaj je edina pravna pot za zavarovanje pravic in interesov koncesionarjev, da sami vložijo vsa razpoložljiva pravna sredstva zoper odločbe, ki jih bodo izdali koncedenti. Ta pravna sredstva so najprej pritožba, kadar je ta predvidena, sicer pa tožba, ki se poda na upravno sodišče (upravni spor). Če bo koncesija pravnomočno skrajšana na 15 let, se koncesionar ne more zanesti na morebitno bodočo razveljavitev zakona s strani Ustavnega sodišča RS, saj razveljavitev zanj ne bo učinkovala. Koncesionarji, ki se na odločbo koncedenta ne bodo pravočasno odzvali (vložili pravnega sredstva, ki je navedeno v pravnem pouku odločbe), bodo s tem torej pristali na dokončno oziroma pravnomočno skrajšanje obdobja podelitve koncesije na 15 let.
