Novice in obvestila

Ljubljana, 28. september 2018 - Ortodonti v Sloveniji opozarjamo, da so dolge čakalne dobe na našem področju glavni problem. »Po naših podatkih so programi, ki so podeljeni, vsako leto v celoti realizirani. Za srednjeročno odpravo čakalnih vrst ob isti košarici pravic je zato po naših ocenah potrebno zagotoviti dodatnih 40 programov,« je na novinarski konferenci povedal Saša Savić, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije, član Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Opozoril je, da bi bilo nujno treba izdelati jasno strategijo razvoja na področju otroške ortodontije vsaj za obdobje naslednjih 15 let. »Povečanje števila specialistov brez zaveze odločevalcev o povečanju finančnih sredstev po naši oceni ne bo skrajšalo dolgih čakalnih vrst. Uravnoteženje pravic glede na razpoložljiva finančna sredstva, kar je druga možna pot, pa je po naši strokovni oceni najslabša možnost skrajševanja čakalnih vrst. Ortodonti Slovenije smo prepričani, da si prav vsak otrok zasluži lep nasmeh brez razvojnih odklonov,« je še poudaril Saša Savić, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije.

»Glavni razlog za dolge čakalne dobe v čeljustni in zobni ortopediji je velik razkorak med potrebami/pravicami ter željami prebivalstva in številom programov za čeljustno in zobno ortopedijo, za katere je plačnik ZZZS. S trditvami o dolgih čakalnih dobah se izvajalci strinjamo in jih priznavamo, ne moremo pa za njih prevzeti odgovornosti, saj so vsi priznani programi v celoti realizirani. Deklarativno (na papirju) država pacientom zagotavlja pravico do vseh storitev, vendar z instrumenti kot so število in obseg programov omejuje obseg izvedenih zdravstvenih storitev in dejansko preprečuje udejanjanje teh pravic,« je izpostavila Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije, predsednica Slovenskega ortodontskega društva.

Pojasnila je, da je v Sloveniji na razpolago 89,40 programa za ortodontijo v javni mreži, preskrbljenost prebivalstva po regijah pa je zelo različna in neenakomerna. Programe izvajajo ortodonti, zaposleni v zdravstvenih domovih, in zasebni specialisti koncesionarji z javnim programom. Na razpolago so tudi še kadrovske rezerve, vsaj 10 specialistov ortodontije je samostojnih in niso v sistemu javne mreže. »Večina bi bila pripravljena izvajati javni program na osnovi koncesije, pričeli bi lahko takoj, če bi za to imeli priložnost, vendar se v zadnjih letih dejavnosti Ministrstva za zdravje s tega področja niso izvajale, vse vloge so na čakanju,« je povedala predsednica Slovenskega ortodontskega društva.



Hkrati je opozorila še na en vidik, to je vse večjo obremenjenost z administrativnimi opravili in poročanjem o izvedenih storitvah, o evidenčnih storitvah in o čakalnih dobah. Vse to še skrajšuje čas, namenjen pacientom.

»Zelo nas je presenetilo tudi dejstvo, da realnih podatkov o realnih čakalnih dobah praktično ni, da ne poročajo vsi izvajalci in da obstoječi podatki niso kakovostni in primerljivi. In to kljub temu, da je bilo prav v ta projekt vloženega veliko časa in denarja, ki bi ga lahko namenili pacientom. Precej nejasnosti je tudi pri novih napotnicah glede stopenj nujnosti in VZS. Zelo si prizadevamo, da bi bil na področju ortodontije samo en VZS – za prvi pregled,« je še povedala Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije.

Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije, pa je izpostavil, da je uvedba čakalnih seznamov v primarno zobozdravstvo povzročila velik finančni strošek tako zaradi informatizacije kot tudi v kadrovskem smislu. »Bojimo se, da če vsi potrebni kadri ne bodo predvideni tudi v splošnem dogovoru, se bo poseglo v normativ programa ter ga bo po naši oceni zmanjšalo za do 30 odstotkov. Slednje bo povzročilo eksponentno podaljšanje čakalnih dob v zobozdravstvu, ki se zaradi pomanjkanja programov same po sebi daljšajo,« je opozoril.

Menil je še, da zaradi nepremišljenih potez zakonodajalca in ob neurejanju razmer, ki bi omogočile vsaj realizacijo zakonskih zahtev, danes zobozdravnike v ambulantah administrativno nadzorujejo inšpektorji ZZZS in jim nalagajo globe (400 evrov), saj kolegi ne zmorejo več slediti vsem zahtevam pravilnika. »Vprašanje je, koliko časa se bodo zobozdravniki še uklanjali sistemu javne mreže in nastavljali svoj obraz obupanim pacientom ter jim pojasnjevali vsa pravila naročanja in pravice do storitev,« je povedal predsednik Odbora za zobozdravstvo.

Dodal je še, da so zobozdravniki in medicinske sestre izvajalci storitev in skrbijo za zdravje pacientov s svojim znanjem in veščinam. »Nismo pa tisti, ki bi pacientom razlagali, kakšne določbe pravil jim omogočajo dostopnost do določene storitve in zakaj morajo čakati tako dolgo za poseg ali pregled. Kolegi bi morali paciente usmeriti v okrajne enote ZZZS. Tam bi morali paciente korektno obvestiti o njihovih pravicah in dolžnostih. ZZZS bi moral prevzeti pojasnilno vlogo in bi se moral začeti obnašati kot prava zavarovalnica. Odgovarjati bi moral, če obljubljene storitve ne more ponuditi v sklopu premije, ki jo zavarovanec plačuje. S sedanjim sistemom pa se grobo ruši zaupanje in odnos med zobozdravnikom in pacientom ter funkcijo zavarovalnega agenta prenaša na zobozdravnike,« je izpostavil Krunoslav Pavlović, predsednik OZB.

Za čeljustno in zobno ortopedijo – ortodontijo velja, da je to specialistična zobozdravstvena dejavnost, ki na področju ustnega zdravja zdravi odklone v razvoju zob, čeljustnic in obraza ter funkcij, povezanih z njimi. To niso bolezenska stanja, ki bi ogrožala življenje, vendar pomembno vplivajo na splošno zdravje in kakovost življenja vsakega posameznika.

Tako Saša Savić kot Sanda Lah Kravanja sta pojasnila, da v Sloveniji metode zdravljenja, ki so kot pravice vključene v program ZZZS oz. zeleno knjigo storitev, skoraj v vseh primerih nudijo korektno zdravljenje brez doplačil. Zdravstvena blagajna krije obravnavo zmernih in težjih nepravilnosti, blage – estetske pa v košarico pravic niso zajete.

To pomeni, da v Sloveniji do ortodontskega zdravljenja s strani obveznega zavarovanja niso upravičeni samo otroci z lahko nepravilnostjo. Po oceni ortodontov je v Sloveniji okoli 90 % otrok upravičenih do ortodontske obravnave s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je zelo dobro in vzpodbudno. Po pogovorih s kolegi ortodonti iz nekaterih drugih držav (Hrvaška, Švedska, Danska, Anglija), ki imajo primerljivo število otrok na ortodonta, ima pravico do tovrstnega zdravljenja le med 40 % in 60 % otrok, starih med 3 in 18 let.

Prvo potrebo po ortodontskem zdravljenju prepozna otrokov zobozdravnik, ki na osnovi pregleda in odčitanja rentgenskega posnetka zobovja izda napotnico za specialistično obravnavo. Napotnica je ena in trajna, saj je specialistično zdravljenje praviloma dolgotrajnejše, otroka spremljamo več let v obdobju intenzivne rasti in razvoja.

Utemeljitve za zdravljenje se prepoznajo z uporabo indeksa za določanje stopnje čeljustne in zobne nepravilnosti. Vsi diagnostični postopki za določanje te stopnje, in s tem tudi potrebe po zdravljenju, morajo biti izvedeni do otrokovega 16. leta starosti in so temeljni pogoj za to, da bo plačnik zdravljenja ZZZS.

»Določena je torej tudi jasna časovna meja, do katere so otroci in mladostniki upravičeni do obravnave na račun ZZZS. Po tej starosti je zdravljenje samoplačniško, razen za starejše od 18 let, ki imajo težjo skeletno nepravilnost in potrebujejo kombinirano ortodontsko-kirurško, ortognatsko zdravljenje. Po novih Pravilih ZZZS bodo tudi ti imeli pravico do ortodontskega zdravljenja, kar je dobrodošla novost za odrasle, ki jo specialisti čeljustne in zobne ortopedije toplo pozdravljamo,« je povedala Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije, predsednica Slovenskega ortodontskega društva.

Saša Savić je pojasnil še, da razvojni odkloni, ki predstavljajo večino dela ortodontov, nastajajo v veliki meri zaradi razvad, ki jih otrok razvije v obdobju rasti. Razvade se kažejo prvenstveno kot motnje funkcije dihanja (dihanje skozi usta in drža odprtih ust) in požiranja (infantilno požiranje), pridružijo pa se jim spremljajoči škodljivi vedenjski vzorci, kot so sesanje prsta, trdoživo sesanje dude, podlaganje spodnje ustnice med zobna loka itd.

»Razvojne odklone je smiselno prepoznati v čim bolj zgodnji fazi, zato preventivna vloga ortodonta v sodelovanju z otroškim zobozdravnikom temelji na zgodnjem prepoznavanju odklonov. Pomembno pa je tudi izobraževanje in ozaveščanje staršev, v kaj vodijo omenjene razvade. Pri tem je treba staršem in otroku razložiti škodljivost razvade, ki je vzrok za nastanek odklona, jim pokazati vaje za odpravo le-tega ter jih spodbujati k zavestnemu in doslednemu boju z razvado. V primerih, ko se vedenjske odklone opazi z zamudo in se na skeletu že pokažejo značilne spremembe (recimo pri sesanju prsta se pojavi med sekalci zev ob ugrizu), je treba z odločnejšo ortodontsko terapijo odklone odpraviti, istočasno v sodelovanju s starši in otrokom premagati razvado ter v nadaljnjih fazah nadzirati rast in razvoj do zaključene menjave zobovja,« je razložil Saša Savić.

»Ob koncu menjave zobovja se pogosto pokaže, da je potrebna korekcija položaja zob, ki ga v zgodnejših fazah razvoja ni bilo mogoče predvideti. Tako se občasno zgodi, da je treba otroka, ki je v prvi fazi zdravljenja uspešno premagal neko razvado, ob koncu menjave zobovja ponovno vzeti v obravnavo, da bi se njegovi zobje natančno naravnali. Iz zgoraj opisanega je razvidno, da bodo določeni otroci potrebovali zgolj prva fazo zdravljenja, določeni zgolj drugo, določeni obe fazi, morda še v sodelovanju s čeljustnim kirurgom, zobnim protetikom, logopedom itd.,« je povedal specialist zobne ortodontije doktor Sašo Savić. 

Krunoslav Pavlović, predsednik OZB, pa je v začetku izpostavil tudi zelo pereč splošni problem zobozdravstva – to je, da sta Zakon o pacientovih pravicah in Pravilnik o vodenju čakalnih seznamov naložila zobozdravnikom vodenje čakalnih seznamov. »To pomeni, da morajo voditi čakalni seznam pacientov na prvi in kontrolni pregled ter po pravilih ZZZS še administrativno za protetiko. Vodenje čakalnega seznama poteka običajno na sekundarnem nivoju in je povezano s sprejemanjem napotnice. Zobozdravnik deluje na primarnem nivoju, kjer ne velja sprejemanje pacientov z napotnicami, ampak prosto dostopajo do zobozdravnika, ko to sami presodijo ali so naročeni (izbira osebnega zobozdravnika). Sedaj se po novem ta kontakt obravnava po principih sekundarnega nivoja, čeprav to ni. Kljub pozivom Odbora za zobozdravstvo (OZB), da uvedba tega načina vodenja čakalnih dob nima argumentov, so bila pojasnila odgovornih, da ker so čakalne dobe v zobozdravstvu tako dolge, morajo uvesti na tem področju čakalni seznam. Vzrok se gasi z nadzorom, čeprav ta na primarnem nivoju ne more delovati. Kljub opozorilom se je uveljavil način vodenja čakalnih seznamov, ki je povzročil nemalo preglavic v ambulantah ter tudi velikih stroškov,« je povedal Krunoslav Pavlović.

Pojasnil je, da so se vsa vnaprejšnja opozorila izkazala za točna in argumentirana. »Pacientom daje čakalni seznam pravico, da se naročijo v ambulanti na pregled in za to mora ambulanta imeti na voljo vsaj 2 uri znotraj ordinacijskega časa. Specifika dela v zobni ambulanti nam je vsem znana, zobozdravnik dela v štiriročnem principu s sestro ob stolu.

Delo zobozdravnika brez asistence ni mogoče. Po novem zakon in pravilnik medicinsko sestro odmikata od stola – k računalniku in telefonu, saj je to njena zakonska obveznost. Žal zobozdravnik ne more delati brez asistence (do 2 uri znotraj ordinacijskega časa, kar znese  30 odstotkov časa). Zakonodajalec pa ni predvidel kadra v timu, ki bi to počel,« nastalo težavo pojasnjuje predsednik OZB.

V nadaljevanju je izpostavil še en praktični primer: »Pacienta, ki obišče ambulanto, je treba pregledati in ga po stopnji nujnosti uvrstiti v čakalni seznam glede na njegovo zdravstveno stanje. Ponovno se poraja vprašanje, kdaj bo imel zobozdravnik čas to narediti, ko že ima v čakalnem seznamu naročene paciente in sestra odgovarja na telefonske klice. Zakonodajalec ponovno ni predvidel strokovno kompetentnega kadra v standardu, ki bi to počel.«

Poleg omenjenega dela pa mora sestra ali administrator vsak dan skrbeti za stik s pacientom, ki je naročen za poseg/pregled (zakon govori o vsaj 10-dnevnem predhodnem stiku s pacientom). Tudi za to zakonodajalec ni predvidel novega kadra v standardu. Povzročil pa je velik strošek administriranja.

In za konec mora izvajalec redno spremljati in analizirati čakalno dobo. Organu upravljanja mora poročati, zakaj je takšna čakalna doba, zakaj se podaljšuje in zakaj stagnira ter katere ukrepe bo uporabil, da jo bo skrajšal.