Ljubljana, 22. 6. 2018 - V zvezi z medijskimi zapisi o tem, da je odstop doc. dr. Anemarije Meglič z mesta strokovne direktorice pediatrične klinike v Ljubljani v povezavi s tem, da naj bi ta odstop sledil informaciji iz Zdravniške zbornice Slovenije, da ni mogoče zaposliti zdravnika specialista iz Bosne in Hercegovine, predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek - Travnik podaja naslednjo izjavo.
V tem dogodku, to je prošnji za takojšnjo razrešitev dr. Megličeve, se križajo poti neuspešnega reševanja zapletov na oddelku za kardiologijo Pediatrične klinike Ljubljana. Gre za tri skupine vprašanj:
- Kadrovska problematika na oddelku za kardiologijo Pediatrične klinike
Kadrovska problematika je znana že več let in je postala še posebej kritična po odpovedi zadnjih treh pediatrov kardiologov. Zadnjemu od njih poteče odpovedni rok 7. julija in od takrat naprej na otroški kardiologiji ne bodo več imeli stalno zaposlenih pediatrov kardiologov. Vodstvo UKC Ljubljana je sporočilo, da so poskrbeli za nadomeščanje ambulantnih pregledov, kako bodo poskrbeli za kardiološki oddelek na PeK pa ni bilo jasno povedano. Dejstvo je, da po 7. juliju v UKC Ljubljana ne bodo imeli več redno zaposlenega pediatra kardiologa, prav tako ne bo nobenega v stalni pripravljenosti.
- Ker razmer na področju otroške kardiologije in kardiokirurgije v UKC sami niso mogli urediti, je vlada ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, pri katerem ima osrednjo strokovno vlogo prof. dr. Igor Gregorič. Podatkov o tem, kdaj bo začel inštitut izvajati svojo dejavnost nima nihče.
- Zakonodaja, ki omejuje zaposlitev tujih strokovnjakov v Sloveniji
Odgovorni v UKC Ljubljana bi morali dobro poznati zakonodajo, ki ureja zaposlitev tujih strokovnjakov v Sloveniji in bi morali vedeti, da za hitro reševanje pomanjkanja zdravnikov ne moremo angažirati specialistov iz držav, ki niso iz držav EU, ali Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije. Torej gre za strokovnjake iz t.i. tretjih držav, za katere je postopek pridobivanja potrebnih listin za delo v Sloveniji relativno zapleten in dolgotrajen.
Zdravniška zbornica je bila doslej s svojimi predlogi za izboljšanje zdravstvenega sistema praviloma prezrta in ni imela nikakršnega vpliva na oblikovanje zdravstvene politike. Zbornica tudi obžaluje, da se je razkroj sistema začel ravno na področju otroške kardiologije in otroške kardiokirurgije, saj gre za najbolj ranljivi del populacije.
Zaradi omejitev, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja, sem pred kratkim prof. dr. Gregoriču, s katerim sva se o reševanju kadrovskih težav večkrat pogovarjala, omenila, da bi vlada lahko po nujnem postopku sprejela novelo zakona, s katero bi to pot olajšala in tako omogočila, da bi našli vsaj srednjeročno rešitev za kakovostno in varno zdravstveno oskrbo otrok s srčnimi okvarami.
Sprememba ZZdrS bo lahko, če bo in ko bo sprejeta, v pomoč pri srednjeročnem načrtovanju zdravstvene oskrbe otrok s prirojenimi srčnimi boleznimi, ne more pa rešiti akutnega pomanjkanja kardiologov na pediatrični kliniki, prav tako pa ne bo mogla biti osnova za dolgoročno ureditev kardiokirurške obravnave teh otrok. Po mnenju prof. dr. Charlesa Fraserja, ki je 11. junija imel predavanje v UKC Ljubljana, je za postavitev in razvoj takšnega oddelka nujno imeti stalno zaposlena dva ključna strokovnjaka: pediatričnega kardiologa in pediatričnega kardiokirurga.
Dodajam še, da se je zdravniška zbornica takoj odzvala na vabilo k sodelovanju pri pripravi sprememb zakonodaje in je s svojo strokovno službo pri tem intenzivno sodelovala. Pripombe smo morali pripraviti »pod nujno« v istem dnevu, ker naj bi predlog šel na včerajšnjo sejo vlade. To se glede na poročilo o seji vlade ni zgodilo. Kljub temu pa menim, da smo skupaj pripravili zelo dober predlog in upam, da bo čimprej potrjen na vladi in nato v državnem zboru.
