17. januarja 2018 bo ob 19. uri v Domus Medica (Dunajska 162, Ljubljana) koncert z naslovom: Beseda besed – mama. Glasbo J. Brahmsa bodo oživili: pevka, operna pevka in femme fatale 2015
Nuška Drašček Rojko ter glasbeniki tria Ars musica s hornistom Jožetom Rošerjem.
Koncert je del programa koncertnih večerov v Domus Medica v sezoni 2017/2018. Program sta pripravila Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.
Koncerti so namenjeni članom in članicam zbornice ter članom in članicam zdravniškega društva ter njihovim družinskim članom, potrebna pa je predhodna rezervacija na: kristina.udovc@zzs-mcs.si ali po telefonu: 01 30 72 152.
Nujno obvestilo: Zaradi velikega zanimanja za koncert, vas obveščamo, da so vsa mesta že zasedena.
Foto: Nataša Kralj
SPORED
Ines Cergol: Ko tiho potiho
Friedrich Rückert: Potešeno hrepenenje
Lope de Vega: Duhovna uspavanka
Zofka Kveder: Vladka, Mitka, Mirica (odlomek)
Kajetan Kovič: Materi
Zofka Kveder: Hanka – vojni spomini, 1915 (odlomek)
Niko Grafenauer: Mama
J. Brahms: Uspavanka iz op. 49
J. Brahms: Dve pesmi za alt, violončelo in klavir, op. 91
Potešeno hrepenenje
Duhovna uspavanka
J. Brahms: Trio za rog, violino in klavir, op. 40
Andante – Poco piú animato
Scherzo: Allegro – Molto meno mosso
Adagio mesto
Finale: Allegro con brio
Izbrana besedila bodo brali člani Mestne knjižnice Grosuplje in Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje: Katja Bricelj, Rozi Fortuna, Kristina Oblak, Martin Oblak, Ivo Puhar, Marija Samec in Franci Zorko
Nuška Drašček Rojko, mezzosopran
Jože Rošer, rog
Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Grebenšek, klavir, Mojca Menoni Sikur, violin, Martin Sikur, violončelo
Veselimo se naših skupnih srečanj ob vrhunski glasbi v sezoni 2017/18.
Več o programu in nastopajočih:
Johannes Brahms (1833-1897) je svoj najbolj osebni izraz dosegel v komornih skladbah. Nihče se v tistem času komorni glasbi ni posvečal tako intenzivno kot on. Njegov komorni opus je izredno obsežen, zato ne preseneča, da je v očeh sodobnikov veljal predvsem za skladatelja te vrste glasbe, kar je simboliziralo predvsem njegovo »konzervativnost«, ki je bila v popolnem nasprotju z »novonemško šolo« Liszta in Wagnerja.
Poskusil se je v vseh glasbenih zvrsteh, razen v operi, in skoraj ni zvrsti, za katero ne bi ustvaril česa bistvenega. Ohranjenih je tudi preko 200 samospevov, ki jim po prepoznavnosti kraljuje uspavanka »Guten Abend, gute Nacht«, četrta pesem iz cikla Pet pesmi, op. 49. To je verjetno najbolj poznana Brahmsova melodija, ki jo vsak dan nešteto staršev prepeva svojim malčkom za lahko noč. Posvetil jo je prijateljici Berthi Faber ob rojstvu njenega drugega otroka. Tudi Dve pesmi za alt, violo in klavir, op. 91, sta bili napisani za prijatelja – zakonca Joachim. Besedilo za prvo (Potešeno hrepenenje) si je sposodil pri Friedrichu Rückertu, za drugo (Duhovna uspavanka) pa je uporabil špansko pesem, ki jo je napisal Lope de Vega, prevedel pa Emanuel Geibel. Pesmi nista nastali istočasno. Najprej, leta 1864, je nastala druga, veliko kasneje, leta 1884, pa še prva. Slavni violinist Joseph Joachim, ki je igral tudi violo, je leta 1863 poročil pevko Amelie Schneeweiss. Leto kasneje jima je Brahms ob krstu njunega sina poslal Duhovno uspavanko. Dvajset let kasneje (1884), ko sta se zakonca ločevala, je v upanju, da ju bo s skupnim muziciranjem spet zbližal, pesem predelal in ji dodal še par, Potešeno hrepenenje. Istega leta sta bili natisnjeni skupaj pod imenom Zwei Gesänge für eine Altstimme mit Bratsche und Klavier. Violski part pogosto izvajajo tudi na violončelu. Konec januarja 1865 je Brahmsa pretresla vest, da je njegovo mater zadela kap. V naglici se je odpravil v rojstni Hamburg, a je žal prispel prepozno. Umrla je 2. februarja, stara 76 let, malo pred sinovim prihodom. Bolečino ob tej izgubi je prelil v osrednji, počasni stavek Tria za rog, violino in klavir, op. 40. Štiristavčno delo je končal poleti med bivanjem v Lichtenthalu blizu Baden-Badna. Navdih za temo prvega stavka je dobil med sprehodom: »Ko sem se nekega jutra sprehajal po gozdnatih vrhovih, sem prišel do mesta, kjer so skozi veje jelk prodirali sončni žarki. In v trenutku se mi je tema kar sama ponudila.« Ljubezen do narave ga je spremljala že od otroštva. Gore, samotna podeželja, reke in gozdovi so mu prinašali navdih in ga polnili z ustvarjalno energijo. Zato ne preseneča, da je v trio vključil rog, saj mnoge prav zaradi mehkobe zvena spominja na naravo. Zanimivo je, da se je Brahms, ta konzervativni skladatelj, s prvim stavkom odmaknil od ustaljene sonatne oblike in ga oblikoval kot razširjeno pesemsko obliko (A-B-A-B-A). Prvi stavek, ki nosi oznako Andante, tako odpre široka, spevna melodija, ki si jo izmenjujeta violina in rog ob preprosti akordični spremljavi klavirja. Tudi druga tema ni izrazito kontrastna prvi (Poco più animato), saj imata skupne motivične korenine. Pravo nasprotje temu stavku prinese šele drugi – razigrani Scherzo (Allegro) z dolgimi verigami staccatov in vmesnim nostalgičnim Molto meno Allegro (Trio). Srce skladbe pa je tretji stavek – Adagio mesto. Ta je izrazito elegičen in poln bridkosti ob izgubi ljubljene osebe (mesto v italijanščini pomeni žalostno, otožno). Vendar bolečino kmalu prežene »lovski« Finale (Allegro con brio). To je izredno živahen in hiter stavek, kot da bi Brahms z njim hotel naznaniti konec žalovanja.
Nuška Drašček Rojko je z diplomo zaključila študij mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (2005) in z magisterijem z odliko končala petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Matjažu Robavsu (2016). Širša javnost jo je spoznala z zmago na Bodi idol 2004, od takrat pa je kot solistka nastopala s številnimi orkestri in zasedbami, med drugim s Simfoniki RTV Slovenija, Big bandom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, Orkestrom SNG Opera in balet Maribor, Orkestrom Slovenske vojske in Orkestrom Slovenske policije. Nuška je nagrajenka domačih in tujih opernih in pop tekmovanj. V juliju 2007 se je udeležila mednarodnega tekmovanja Vitebsk 2007 v Belorusiji v okviru Slovanskega bazarja, kjer si je v dvodnevnem tekmovanju prislužila 1. nagrado. Na mednarodnem tekmovanju v Kazahstanu poleti 2008 je dobila nagrado za najboljšo izvedbo skladbe iz lastne države. V avgustu 2011 je na Festivalu dalmatinske šansone v Šibeniku nastopila s skladbo »Kako je pjevala Piaf« in prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo interpretacijo. Je dobitnica zlate plakete na državnih tekmovanjih TEMSIG 2008 in 2010, četrte nagrade na mednarodnem tekmovanju Feruccio Tagliavini (2012), tretje nagrade na mednarodnem pevskem tekmovanju Concours international de chant v mestu Marmande v Franciji in druge nagrade na mednarodnem solopevskem tekmovanju v mestu Grandate v Italiji (2014). Njen repertoar obsega koncertna in operna dela: Mahlerjeve Pesmi o Zemlji, Mahlerjeva 2. simfonija, Golgota F. Martina, Novembrske pesmi L. Lebiča, Požgana trava L. Lebiča in Stabat mater G. B. Pergolesija. Leta 2012 je na evropski koncertni turneji z Ano Netrebko, Orkestrom Slovenske filharmonije in Slovenskim komornim zborom pela vlogo Laure v operi Jolanta P. I. Čajkovskega. Spomladi 2013 je debitirala v Operi SNG Maribor kot Mercedes v operi Carmen G. Bizeta in kot Olga v operi Jevgenij Onjegin P. I. Čajkovskega, septembra pa v vlogi Magdalene v Verdijevem Rigolettu nastopila na odru Opere SNG Ljubljana. Junija 2015 je v vlogi La Ciesce sodelovala pri koncertni izvedbi Gianni Schichi G. Puccinija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, v sezoni 2015/2016 pa je pela v vlogah Javnega mnenja v Offenbachovi opereti Orfej v peklu, Emilie v Verdijevem Otellu in Kerubina v Mozartovi Figarovi svatbi – vse tri v produkciji ljubljanske operne hiše. Prav tako je v vlogi Olge (Jevgenij Onjegin, P. I. Čajkovski) sodelovala v produkciji Zommeroper Alden Biesen v Belgiji. V sezoni 2016/2017 jo je ljubljanska operna hiša angažirala za dve glavni vlogi, in sicer Carmen (G. Bizet, Carmen) in Angeline (G. Rossini, Cenerentola); s slednjo je tudi požela izjemno pozitivne kritike.
Nuška se poleg opere navdušuje nad gospelom, šansonom, bluesom, popevko in spevnimi jazz standardi, brez težav pa se znajde tudi v kvalitetnem popu, rnb-ju, funku in soulu. Sodelovala je že v več muzikal produkcijah, med drugim v odrskih postavitvah muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Do nazga in pa nazadnje v muzikalu Vesna, kjer ima izmenjaje dve vlogi, Teta in Mama. Zelo uspešno je sodelovala tudi v polscenski izvedbi muzikalov Chicago in City of Angels z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Žareta Prinčiča leta 2010. V juniju 2017 je imela samostojni koncert na Kongresnem trgu s Slovensko filharmonijo pod vodstvom Simona Dvoršaka z naslovom »Od opere do muzikala«.
Rogist Jože Rošer se je rodil leta 1989 v Slovenj Gradcu. Nižjo glasbeno šolo je obiskoval v Slovenj Gradcu pri profesorju Martinu Šmonu. Izobraževanje je nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Velenju v razredu profesorja Roberta Prednika, ki jo je z maturo uspešno zaključil. Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razred izrednega profesorja Boštjana Lipovška. To je z diplomo s pohvalo leta 2012 zaključil. Leto kasneje je bil sprejet na magistrski študij na Mozarteum Salzburg v razred profesorja Radovana Vlatkovića. Med študijem je v okviru Erasmus izmenjave študiral na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu v razredu Ericha Penzla in Christiana Lamperta. Udeležil se je šestih Tekmovanj mladih glasbenikov Slovenije, kjer je prejel drugi nagradi in srebrni plaketi (2002, 2005), leta 2008 in 2011 zlato plaketo in prvo nagrado, v letu 2010 in 2013 pa zlato plaketo in prvo nagrado s kvartetom rogov in trobilnim kvintetom Contrast. Leta 2009 je prejel študentsko Prešernovo nagrado s trobilnim ansamblom Akademije za glasbo, leta 2010 pa prav tako študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Concertina Larsa Erika Larssona s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Med leti študija je izvedel oba Straussova koncerta: prvega s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugega s Slovensko filharmonijo. Je dejaven komorni glasbenik. Sodeluje z mednarodnim pihalnim kvintetom Spirito in mednarodno trobilno zasedbo Worldbrass. S trobilnim kvintetom Contrast so zmagovalci nacionalnega tekmovanja (TEMSIG 2013) in tudi pomembnih mednarodnih tekmovanj- Svirel 2014 in Jan Koetsier, München 2014. Izobraževal se je na mojstrskih tečajih pri različnih profesorjih: Stefan Dohr, Radek Baborak, Johannes Hinterholzer, Luiz Garcia, Jacques Zoon, Markus Bruggaier, Georg Pohle idr… Sodeloval je s številnimi orkestri: Londonski simfonični orkester (LSO), orkester Frankfurtskega radia, Avstralski komorni orkester, Evropski mladinski orkester, Young Euro Classic, Simfonični orkester RTV Slovenija, Zagrebška filharmonija in drugimi. Jože je solo rogist Slovenske filharmonije, hkrati pa opravlja delo asistenta na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Komorna glasba. Analogija pogovora, šepetanja, odnosa, ustvarjanja novih spoznanj, prijateljstev, vezi v intimnem prostoru. Goethe jo opisuje kot pogovor racionalnih oseb in tako jo razumejo tudi Jerneja, Mojca in Martin, ki so v želji po skupnem muziciranju leta 2005 ustanovili Klavirski trio Ars Musica. Po končanih solističnih študijih in dodatnih izpopolnjevanjih doma in na tujem so se na Umetniški univerzi v avstrijskem Gradcu dve leti izobraževali pri pianistu Chia Chou-u, nekdanjemu dolgoletnemu članu Tria Parnassus. Izkušene komorne glasbenike druži ljubezen do detajlov, občutki za razpoloženja in veselje do odkrivanja prikritega. S skrbno oblikovanimi koncertnimi sporedi in izvajalsko odličnostjo na koncertih vedno ustvarijo dramaturški lok in zgodbo, ki ostane s poslušalci, tudi ko glasba izzveni. Te odlike so jim odprle koncertne odre po Sloveniji in tujini ter nastope v organizaciji Društva slovenskih skladateljev, Festivala Lent, RTV Slovenija, Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Imago Sloveniae, Mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi, Glasbene matice Ljubljana in drugih slovenskih kulturnih ustanov, ki so jih uvrstile v svoje abonmajske sezone. Mnoge njihove koncerte sta posnela tudi Radio Slovenija in Radio Koper.
