Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Novela ZZDej v obliki, kot je, bo verjetno sama poskrbela, da se bo zdravstveni sistem sesul

09.11.2017 14:54

Ljubljana, 9. november 2017. »Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) je zbornico zelo razočarala. Pričakovali smo, da bo uvedla vsaj osnovne parametre s področja kakovosti in varnosti zdravstvene dejavnosti ter nastavila dobre temelje za vodenje zdravstvenih ustanov. Tako pa je v ospredju ostalo bolj kot ne politično sporočilo, da je treba zdravnike in zobozdravnike čim bolje in čim bolj nadzorovati, omejevati in jim nasploh odvzeti čim več svobode, tako v poklicnem kot v gospodarskem smislu,« je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek - Travnik.

Predsednica zbornice ves čas mandata poudarja, za Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) v svojem 74.a členu zdravniški zbornici jasno daje vlogo v zakonodajnem postopku s tem, ko v tretji alinei določa, da ima zbornica, navajamo: »naloge zastopanja interesov zdravnikov v postopkih sprejemanja in izvajanja zakonov, strategij in drugih aktov s področja zdravstvenega sistema in zdravstvene politike ter sklepanja pogodb z zavodom in kolektivnih pogodb«.

»Zato smo vedno pričakovali, da bomo s strani zakonodajalca povabljeni tudi k osnovnemu premisleku o smeri zdravstvene reforme. To se žal ni zgodilo in tudi naše strokovno podkrepljene analize niso dobile mesta v nastajanju zakonov. Tako na primer ostaja nepojasnjeno, kaj v resnici so »odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti«. Bodo v pomanjkanju zdravnikov postali odgovorni nosilci drugi zdravstveni kadri, na primer medicinske sestre ali fizioterapevti, ki bodo tem kriterijem zadostili? In bodo oni vodili zdravstveno dejavnost?« je izpostavila dr. Zdenka Čebašek - Travnik.

Podpredsednik zdravniške zbornice Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., je povedal, da so se kolegi zobozdravniki v tem tednu že začeli organizirati in iskati zasebne ambulante, saj na takšen način ne bodo več delali in živeli. Dodal je še, da čakalne vrste niso posledica popoldanskega dela, ampak tega, da ZZZS za prebivalstvo namenja premalo programov, ki so tudi premalo plačani. Čakalne dobe se bodo zaradi omejevanja dela drugje zagotovo še podaljšale.

Da bo novela ZZDej prinesla prav to, podaljšanje čakalnih dob, je opozoril tudi pediater Igor Dovnik, dr. med. V pisni izjavi je dodal še: »Si predstavljate, da vam država zapove, da morate telefonirati le preko državnega Telekoma. Drugega ponudnika lahko izberete le, kjer Telekom nima signala ali mrež.« In zapisal, da bi prava reforma morala koncesije ukiniti, saj so preživete.

Dr. Tina Bregant je v imenu Mladih zdravnikov izpostavila, da so se vključili v zbiranje podpisov, ker so v tem videli skrajno orodje za ustavitev zakona, ki bo razslojeval bolnike, dolgoročno poslabšal zdravstveno oskrbo v Sloveniji ter dodatno okrepil korupcijo v javnih zavodih. »In žal pričakujemo uresničitev naših napovedi, čeprav si iskreno želimo, da bi se motili,« je vnovič poudarila dr. Tina Bregant.

Prim. asist. Dean Klančič, dr. med., podpredsednik ZZS, je izpostavil, da je stališče politike, da zakon ureja koncesijsko dejavnost, stališče zbornice pa, da zakon omejuje koncesije in koncesijska razmerja. »V noveli ZZDej lahko predvsem zasledite, da se koncesije po tem, ko zakon stopi v veljavo, skrajšujejo na 15 let. Kar ne pomeni, da vsi koncesionarji, ki so v sistemu javne mreže, lahko delajo še 15 let. To velja za tiste, ki imajo koncesije za nedoločen čas. Vsi ostali, ki jim koncesije potečejo prej, imajo po zakonu sicer možnost, da tako kot nosilci koncesij za 15 let podaljšajo koncesijo po izteku tega obdobja, vendar z eno hudo omejitvijo. Ta je, če državni zavod, ki deluje na tem območju, izjavi, da te dejavnosti sam ne more ali ne želi izvajati.« To pa pomeni, je še opozoril prim. asist. Klančič, da se izjemno pomembno in vplivno orodje daje v roke direktorjem državnih zavodov. Županom in občinam pa se s takšnim načinom omejevanja podeljevanja koncesij jemlje možnost ustrezno reorganizirati zdravstveno varstvo v svojih občinah.

»V vseh postopkih sprejemanja zakonodaje s področja zdravstva je želela zbornica sodelovati s konstruktivnimi argumenti. Tudi opozorila na določbe zakona smo vedno podkrepili z neživljenjskostjo zakona in škodljivostjo za paciente. Ministrstvo za zdravje je ignoriralo naše  predloge, poudarjam, predloge vseh zdravniških organizacij. Zakone so pisali ljudje, ki niso zdravniki in ne poznajo zdravniškega dela. Rezultat takega načina pisanja zakonov je bil Zakon o zdravniški službi, ki bo, kot kaže, letos prikrajšal zdravnike za jesenski razpis specializacij,« je na novinarski konferenci izpostavil Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik ZZS.

Poudaril je, da zdravniška zbornica ni odgovorna in ne more biti odgovorna za nastalo situacijo, še posebej ob upoštevanju številnih neuspelih poskusov informiranja državljanov, kaj vse novela zakona prinaša. »Zdravniki smo enotni glede škodljivosti zakona. Res pa je, da vidimo različne poti, kako zakonu nasprotovati. Zbornica je ravnala odgovorno tudi do pacientov ter jih skušala obvarovati pred tem, da bodo izgubili svojega izbranega zdravnika. Novela zakona v obliki, kot je, pa bo verjetno sama poskrbela, da sistem ne bo zdržal meni Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.

Izpostavil je, da bo novela zakona kolegom zdravnikom in zobozdravnikom onemogočila popoldansko delo in ljudje, ki so bili pripravljeni hoditi k njim popoldne, bodo morali stopiti v vrsto z ostalimi že čakajočimi. »Iz dveh vrst bo nastala ena sama dolga vrsta. Na ta način jim bo kratena pravica do zdravstvene oskrbe, saj sistem danes nima dovolj programov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da bi pokril potrebe prebivalstva. Polega tega bodo pacienti prikrajšani za vse tiste sodobne postopke zdravljenja in nadstandardne storitve ter materiale, ki jih ZZZS ne krije. Kolegi morajo v javnih zavodih izpolnjevati javni program. V zobozdravstvu to pomeni za najcenejši material na trgu in po storitvah iz Zelene knjige iz leta 1982,« je še opozoril Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.

Dodal je še: »V tem trenutku si ne znam predstavljati, kdo od kolegov zobozdravnikov bo želel biti odgovoren nosilec zdravstvene dejavnosti. Javni zavodi že kršijo določene alinee, po katerih bo v prihodnosti kolega odgovorni nosilec dejavnosti kaznovan, če jih ne bo izpolnil. Kdo bo nosilec in ali bo zavod sploh lahko še izvajal program, če ga ne bo imel? Kam bo šel potem ta program? In ali bodo javni zavodi spet zaščiteni pred inšpektorji in kaznimi?«

Poudaril je, da novela ZZDej v svoji obliki resno ogroža stabilnost zobozdravstvenega sistema. »Številni kolegi že sedaj zapuščajo zavode, zato si ne predstavljam, kako bo to v prihodnosti. V tem tednu, ko smo izvedeli, da referenduma verjetno ne bo, so se kolegi začeli organizirati in si že iskati zasebne ambulante. Pravijo, da na takšen način ne bodo več delali in živeli. Menim, da je to njihova svobodna pravica. Nihče v državi jih ne more označiti za zaslužkarja ali dvoživko, kar opažam, da je postala že fraza med novinarji in politiki. Upam, da bo ustavna presoja zakona tista, ki bo politiko naredila bolj razumno,« opozarja Pavlović. 

Povedal je, da je zobozdravnikov v Sloveniji dovolj, saj so trenutno prijavljeni tudi kot brezposelni. Žal tudi zato, ker ZZZS namenja premalo programov in so ti premalo plačani (105.000 evrov na 1.700–1.900 opredeljenih pacientov), da bi realno pokrili potrebe prebivalstva. »Tako nastajajo čakalne vrste in ne zato, ker kolega zobozdravnik dela še popoldne. Danes že ima konkurenčno prepoved in mora za popoldansko delo izpolnjevati številne pogoje delodajalca,« pravi Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik ZZS.

Novela ZZDej-K ni reforma slovenskega zdravstva, je za novinarsko konferenco v pisni izjavi zapisal tudi zdravnik pediater Igor Dovnik, dr. med. Dodal je, da je novela »v nasprotju z evropskim pogledom na zdravstvo in se konceptualno odmika od tega, kar bi pacienti potrebovali in si zaslužijo. Ne pomeni nič drugega kot ohranjanje tega, kar imamo

Tudi Igor Dovnik, dr. med., opozarja, da se bodo čakalne dobe podaljšale, in sicer zaradi omejevanja svobodnega poklica zdravnika in zobozdravnika, omejevanja dela mladih zdravnikov in postopnega ukinjanja koncesij. Prepričan je, da novela ZZDej »ohranja pri življenju javne zavode, ki bi sicer v normalnih razmerah in brez nedovoljenih državnih pomoči že zdavnaj morali propasti (sedaj vlada deli 136 milijonov evrov bolnišnicam za poplačilo zapadlih preteklih obveznosti). Zakon javnim zavodom tudi daje prednostno pravico pri dostopu do javnih sredstev, ki se zbirajo pri ZZZS. S tem ko obstanejo javni zavodi, se omogoča nadaljnje netransparentno porabljanje denarja, ki se zbira za oskrbo pacientov (v slovenskem zdravstvu se vsako leto obrne 3,5 milijarde evrov). Pri koncesionarjih pa korupcije praktično ni.«

V pisni izjavi se je dotaknil tudi koncesij. »Mojo za nedoločen čas, ki jo imam na d. o. o., bodo spremenili v tako za 15 let, ko bom sicer izpolnil vse pogoje za odhod v pokoj. To posega v moje pridobljene ugodnosti in je po mnenju več pravnikov protiustavno, kar bomo vsekakor povprašali Ustavno sodišče. Po 15 letih in tudi sicer pa bo koncesija podeljena ali podaljšana le, če zdravstveni dom na področju, kjer delujem, ne bo mogel zagotavljati storitev v skladu s potrebami in mrežo (ki ni opredeljena). In če bo zdravstveni dom v tistem trenutku zaposlil mlado kolegico, ki je pravkar končala specializacijo v Prištini, ki bo na novo v EU, bodo moji pacienti pač imeli po 15 letih za pediatrinjo dr. Kelmendijevo.«

Prava reforma bi koncesije, ki so v tem trenutku preživete, ukinila, še meni Igor Dovnik, dr. med. »Na sekundarnem nivoju zdravstva jih je ukinila EU-direktiva o prostem pretoku pacientov. Na primarnem nivoju pa ovirajo svobodno izbiro, kako bi kdo od zdravnikov želel delati, in s tem omejujejo izbiro tudi pacientom. Če koncesije ukinemo in zapišemo pogoje, ki jih zdravnik mora izpolniti, da lahko dela za denar ZZZS, ko pogoje izpolni, odpre ordinacijo in dela. Če pacienti pridejo, pride denar, sicer ne! Če je pacient tisti, okoli katerega se vse vrti in je kralj, ima pravico izbire. To mu novela zakona omejuje. Izbral bo lahko le zdravstveni dom. Pa si predstavljajte, da vam država zapove, da morate telefonirati le preko državnega Telekoma. Drugega ponudnika lahko izberete le, kjer Telekom nima signala ali mreže…«

Dr. Tina Bregant, dr. med., spec. ped. in specializantka FRM, je v imenu Mladih zdravnikov izpostavila, da so se Mladi zdravniki Slovenije aktivno vključili v zbiranje podpisov, »ker smo v tem videli skrajno orodje za ustavitev zakona, ki bo razslojeval naše bolnike, dolgoročno poslabšal zdravstveno oskrbo v Sloveniji ter dodatno okrepil korupcijo v javnih zavodih. Pričakujemo uresničitev naših napovedi, čeprav si iskreno želimo, da bi se motili.«

Izpostavila je, da je zelo upravičen njihov strah, »da bo po uveljavitvi zakona še več naših kolegov odšlo v tujino, saj nas nov zakon s tem, ko uvaja odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti šele 3–5 let po pridobljeni licenci za samostojno delo, postavlja v neenakovreden položaj tako s starejšimi kolegi kot z drugimi poklici in posega v našo osnovno pravico do dela in v naše kompetence«.

»Pri tem smo predvsem zgroženi nad zavajanjem ministrice za zdravje, ki trdi, da je tako po večini drugih evropskih držav. Preverili smo pri svojih tujih kolegih in slednje ne drži. V Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Švedskem, Češkem, v Španiji, Veliki Britaniji, Estoniji, Albaniji in na Hrvaškem je lahko specialist namreč takoj po pridobljeni licenci vodja tima oziroma oddelka ali ambulante v javni ustanovi ali pa lahko odpre samostojno zasebno dejavnost. Le v Iranu, Turčiji, Belorusiji in Rusiji morajo specialisti še nekaj let po pridobljeni licenci delati v javnih zavodih. Za druge države nismo preverili, a glede na poizvedbe naše zdravniške zbornice pri drugih evropskih zbornicah "odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti" v smislu ZZDej nimajo nikjer,« je izpostavila dr. Bregantova.

Dodala je še: »Čeprav smo po eni strani razočarani, da nam ni uspelo zbrati zadostnega števila podpisov, smo po drugi strani vseeno veseli, da se nam je odzvalo toliko bolnikov in zdravstvenih delavcev in so kljub številnim preprekam oddali svoj podpis v podporo.«