Ljubljana, 17. september 2017 – Na 24. simpoziju zdravniških zbornic in združenj zdravnikov srednje in vzhodne Evrope – ZEVA, ki je tokrat v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenje v 15. in 16. septembra potekal v Ljubljani, je bila soglasno sprejeta resolucija proti nasilju nad zdravniki >>>. Simpozija so se udeležili predsedniki zbornic 14 evropskih držav z delegacijami.
»To je prvi dokument združenja ZEVA o tem, da se zdravniki jasno zavedamo nasilja, ki smo ga deležni pri svojem delu. Zato smo se odločili, da naredimo z združenimi močmi vse, da bi se to nasilje zmanjšalo,« je po sprejetju resolucije poudarila dr. Zdenka Čebašek - Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Dr. Max Kaplan, podpredsednik Nemškega zdravniškega združenja in predsednik Zdravniške zbornice Bavarske, pa je poudaril, da zdravniške zbornice in združenja s tem sporočajo tako družbi kot tudi političnim odločevalcem, da je to pomembno področje, ki ga je treba urediti.
Resolucija je tudi odziv Zdravniške zbornice Slovenije na žalostno dejstvo, da sta v zadnjih desetih letih v Sloveniji zaradi nasilja na delovnem mestu umrla kar dva zdravnika, številni drugi pa nasilje doživljajo in o njem poročajo vsakodnevno. Po podatkih iz nacionalnih poročil zbornic, udeleženk tokratnega srečanja ZEVA, je na primer na Poljskem kar 51 odstotkov v raziskavo vključenih zdravstvenih delavcev poročalo, da so že bili žrtve nasilja. Podobna raziskava v Srbiji je pokazala, da nasilja ni občutilo le 10 odstotkov zdravnikov, kar 17 odstotkov pa jih je že doživelo celo fizično nasilje. Tudi v Avstriji je bilo kar 80 odstotkov zdravstvenega osebja že žrtev nasilja. Najpogosteje so bile žrtve medicinske sestre, v 17 odstotkih pa so bili med žrtvami različnih oblik nasilja tudi zdravniki.
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik je povedala, da ne glede na to, »da so pri pripravi resolucije sodelovale zbornice iz različnih kulturnih in socialnih okolij, smo v tej dvodnevni razpravi spoznali, da je nasilje na delovnem mestu za vse zaposlene v zdravstvu, ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah, velik problem, ki lahko vpliva ne le na našo varnost, ampak tudi kakovost našega dela. V tem pogledu je naše današnje skupno stališče, zapisano v resoluciji, prvi skupni odgovor na potrebe po bolj odločni akciji proti nasilju.«
Z resolucijo so se zbornice podpisnice zavzele za ničelno toleranco do nasilja nad zdravstvenimi delavci na vseh ravneh zdravstva in da morajo biti tovrstne politike javno podprte. Nasilje nad zdravniki je treba jemati zelo resno in zoper njega uporabiti učinkovite ukrepe (tako varnostne kot sodne). Primere nasilja moramo na državni ravni sistematično beležiti in sodelovati pri pripravi varnostnih načrtov za preprečevanje nasilja tako za posamezne zdravstvene ustanove kot na ravni države. Okrepiti je treba izobraževanje na tem področju in izboljšati nacionalno in evropsko zakonodajo za učinkovito zaščito pred nasiljem nad zaposlenimi v zdravstvu.
Resolucijo je predlagala Zdravniška zbornica Slovenije in osnutek pripravila v sodelovanju z dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., iz ZD Ljubljana in predavateljico na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, ki se že vrsto let ukvarja tudi s problematiko nasilja nad zdravstvenimi delavci. Dokončno pa je bil dokument oblikovan in soglasno sprejet na včerajšnjem zaključnem delu srečanja predsednikov zdravniških zbornic v Ljubljani.
Podpisalo ga je vseh 15 na simpoziju prisotnih zdravniških zbornic in združenj iz 14 držav: Avstrije, Albanije, BiH, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Nemčije, Kosova, Makedonije, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije.
Resolucija v ang. jeziku >>>
Resolucija v slo. jeziku >>>
Vse resolucije in izjave so dostopne na spletni strani ZEVA >>>
Dr. Max Kaplan je poudaril: »Srečanje je bilo zelo pomembno, saj je izmenjava izkušenj in mnenj med zbornicami nujna. Na ta način medsebojno spoznamo izzive, s katerimi se srečujejo zbornice, in se učimo drug od drugega. To je zelo pomembno za razvoj evropskega zdravništva.« Dodal je še, da je zelo pomembno tudi, da zbornice ohranjajo svoj neodvisni položaj pri regulaciji in postavljanju standardov na svojih področjih.
Povedal je, da so na tokratnem srečanju zbornic srednje in vzhodne Evrope govorili o več pomembnih strateških področjih, med njimi zelo pomembnem – nasilju nad zdravniki. »Prav ta tematika je pokazala, da je nasilje velik problem v kar nekaj državah in ima v vsaki od držav določene svoje specifike. V Nemčiji postaja nasilje nad zdravstvenim osebjem bolj opazen problem, ki narašča šele v zadnjih dveh, treh letih. Posebej to postaja problem v centrih za nujno medicinsko pomoč in ob obiskih zdravnikov na domu. Prav zato se mi zdi izjemnega pomena, da smo sprejeli današnjo resolucijo, saj s tem sporočamo tako državljanom vsake od držav in političnim odločevalcem, da je to pomembno področje, ki ga je treba urediti,« je povedal dr. Max Kaplan.
Dodal je še, da je za zbornice, ki se združujejo v okviru srečanj ZEVA, pomembno, da se sestajajo vsako leto, saj to prispeva tudi k njihovemu razvoju. Na srečanjih se vzpostavlja odprta in odkrita razprava o strokovnih vprašanjih in na ta način zbornice lažje sprejemajo zelo pomembne razvojne usmeritve tako za zdravništvo kot tudi pa paciente.
Slovensko nacionalno poročilo o nasilju nad zdravniki je na srečanju predstavila primarijka dr. Nena Kopčavar Guček.
Po podatkih analize Nasilje nad družinskimi zdravniki v Sloveniji (Martin Pečnik, sept. 2016) je kar 94,4 odstotka vključenih v raziskavo odgovorilo, da so bili izpostavljeni verbalnemu nasilju. Raziskava Nasilni dogodki in oblike nasilja nad zdravniki družinske medicine (Ana Sotošek, april 2014), v kateri je sodelovalo 209 družinskih zdravnikov, pa je pokazala, da je kar 67 odstotkov družinskih zdravnikov odgovorilo, da so v preteklosti že doživeli nasilje s strani pacientov. 14 pa jih je odgovorilo, da so bili pri tem tudi fizično poškodovani. Najpogostejše oblike nasilja po podatkih iz analize so bile: grožnje z odvetniki, verbalno nasilje in nadlegovanje na spletu.
»Ključni problemi nasilja nad zdravstvenimi delavci izhajajo iz velikega razkoraka med obsegom zdravstvenih storitev, ki jih morda sistem obljublja, pa jih ni sposoben nuditi. Pogosto se zgodi, da ljudje ne ločijo med zdravstvenimi delavci, ki smo izvrševalci zdravstvene oskrbe, in zakonodajalci, zavarovalnicami ter drugimi pravili in zakoni, ki omejujejo naše možnosti. Zdravstveni delavci se počutimo nekako kot vmesni člen med pacienti in zdravstveno politiko ter smo prav zato najbolj na udaru,« je razmere opisala primarijka dr. Nena Kopčavar Guček.
Dodala je, da je po njenem osebnem prepričanju spoštljivo, strokovno in kakovostno zdravstveno oskrbo mogoče nuditi samo v varnem okolju. »Nekdo, ki je prestrašen, ki je pod psihičnim pritiskom, nekdo, ki je pod grožnjami njemu osebno ali njegovi družini, je verjetno prisiljen ravnati drugače, kot bi ravnal v varnih okoliščinah. Takšno ravnanje posledično lahko ni dovolj varno za pacienta in prav zato gre,« je še opozorila dr. Nena Kopčavar Guček.
Spomnila je, da smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih imeli kar dve smrti zdravnikov, eno na primarni in eno na sekundarni ravni v okoljih, ki niso tipično najbolj izpostavljena nasilju. Prvi uboj zdravnice je bil v zobozdravstveni ordinaciji, pred enim letom pa se je uboj specialista urologa zgodil na hodniku izolske bolnišnice.
Je pa pojasnila tudi, da v Sloveniji tisto, kar bi morali storiti, »začenjamo že delati. Že zelo veliko govorimo o nasilju nad zdravstvenimi delavci, kar je zelo pomembno. Na ta način sploh odkrivamo, kaj se v resnici dogaja. Odkriti pogovori so zelo pomembni, ker zdravstveni delavci v primeru, ko so žrtve nasilja, v 60 odstotkih tega nikomur ne povedo, kažejo statistike, in to ni prav. Mi ne moremo pomagati, ne moremo ukrepati, če nimamo informacij, koliko je tega nasilja. Prav tako ne moremo iskati rešitev, ne samo pravnih, ampak tudi čisto praktičnih na ravni zdravstvene politike, če teh podatkov nimamo,« je izpostavila dr. Nena Kopčavar Guček.
Poudarila je, da je med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjševanje nasilja nad zdravstvenimi delavci osnovna preventiva. »Že to, da povsod v zdravstvenih ustanovah piše, da v tej ustanovi ne toleriramo nasilja nad zdravstvenimi delavci, že to, da so uporabniki zdravstvenih storitev obveščeni, da je ne le vhod v zdravstveno institucijo, ampak tudi hodnik pod video nadzorom, že to, da vse zdravstvene delavce izobrazimo o nekonfliktnem komuniciranju in celo o deeskalaciji nasilja, kar tudi že teče v nekaterih okoljih, pripomore k zmanjševanju nasilja. In zagotovo je čas, da prosimo za sodelovanje tudi paciente in uporabnike zdravstvenih storitev, ker samo nenasilno okolje je tako, ki omogoča spoštljivo in kakovostno obravnavo vseh bolnikov,« je še poudarila dr. Nena Kopčavar Guček.
