Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. Matevž Gorenšek, predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri ZZS in dr. Tina Bregant, predstavnica mladih zdravnikov so na današnji novinarski konferenci opozorili na pravne in strokovne slabosti predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti ter poslancem DZ poslali apel, da naj se ob glasovanju za sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti zavedajo praktičnih posledic njegovih posameznih določb, ki se nanašajo predvsem na zniževanje dostopnosti državljanov do kakovostnih zdravstvenih storitev in slabšanje položaja mladih zdravnikov.
Dr. Zdenka Čebašek-Travnik je uvodoma izpostavila, da zdravniki in zobozdravniki morajo in želijo aktivno sodelovati pri odločanju o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema in s svojim strokovnim in organizacijskim znanjem prispevati k takšni zdravstveni reformi, ki ne bo poslabšala razmer v slovenskem javnem zdravstvu.
Izpostavila je neskladje predloga zakona o Zdravstveni dejavnosti z evropskim pravom in samo zgrešenost postopka njegovega sprejemanja. «Sprejemanje predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti je v nasprotju z obrazložitvijo dveh glavnih razlogov za njegov sprejem, kot jih je predstavilo Ministrstvo za zdravje. Ti dve obrazložitvi se na nanašajo na ureditev pogojev za izvajanje zdravstvene dejavnosti in ureditev postopkov za podeljevanje koncesij. Vendar želim pojasniti, da Zakon pogojev za izvajanje dejavnosti sploh ne določa, ampak njihovo urejanje prepušča podzakonskim aktom, prav tako pa sta šele v sprejemanju krovna predpisa na področju koncesij, to sta Zakon o javno-zasebnem partnerstvu in Zakon o podeljevanju koncesij, « je poudarila. Dr. Zdenka Čebašek Travnik je prav tako opozorila na neskladje predloga Zakona o Zdravstveni dejavnosti z evropskim pravnim redom, ki izvajanje javne zdravstvene službe, kot je organizirano v Sloveniji, v skladu s Pogodbo o delovanju EU, umešča med opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. To umeščanje pa predvideva, da so izvajalci istih storitev obravnavani enakopravno. Predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti očitno favorizira javne zavode, kar po evropskem pravu predstavlja nedovoljeno državno pomoč, ker izkrivlja konkurenco med ponudniki v škodo končnim uporabnikom zdravstvenih storitev. Prav tako je opozorila na zlorabljanje uporabe termina javnega zdravstva. Predlagatelji očitno načrtno ne enačijo javnega zdravstva z javnim financiranjem javnih zdravstvenih storitev, saj je z vidika dostopnosti pacientov do javnega zdravstva vseeno, kakšen pravni status imajo izvajalci storitev in torej koncesije ne ogrožajo načela solidarnosti.
»Onemogočanje podeljevanja koncesij, kot je predlagano v predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti, postavlja napačne vzpodbude zdravstvenim domovom pri organiziranju dejavnosti v oddaljenih ambulantah. Koncesije so namreč trenutno edina alternativna rešitev, s katero lahko odročnejši kraji, kjer ni ambulante zdravstvenega doma, pridejo do lastnega osebnega zdravnika. Ker koncesij, če se javni zavod ne bo strinjal, ne bo mogoče podeliti, se bodo prebivalci teh krajev prisiljeni voziti v večje kraje, kjer se nahajajo centralne stavbe zdravstvenih domov. Na ravni specialističnih diagnostičnih in terapevtskih storitev se bo omejitev podeljevanja koncesij odrazila v dodatnem daljšanju čakalnih dob, saj se ravno s koncesijami zagotavljajo nujno potrebne kapacitete za izvajanje tovrstnih storitev. Omejevanje koncesij bo prav tako onemogočilo investiranje zasebnih sredstev z namenom izvajanja javnih zdravstvenih storitev. Koncesionarji so za namene delovanja javne zdravstvene službe sicer do sedaj vložili vsaj 450 milijonov EUR,« je poudarila dr. Zdenka Čebašek-Travnik.
Dr. Matevž Gorenšek, predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri ZZS je predstavil podatke o zmogljivosti zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki kažejo na to, da bi, ob zagotovitvi dodatnega plačila ZZZS, ti lahko izvedli na primarni ravni, ki obsega ambulante družinske medicine, otroške in šolske dispanzerje, dispanzerje za žene, zobozdravstvene storitve za odrasle in mladino 245 dodatnih programov, kar predstavlja več kot 10% obstoječih programov. V specialistični ambulantni dejavnosti, bi lahko zasebniki opravili 111 dodatnih specialistično ambulantnih programov, kar predstavlja 7% obstoječih programov. Pri terapevtskih posegih bi pa lahko zasebniki opravili 51.297 dodatnih terapevtskih programov, kar predstavlja 15% vseh realiziranih bolnišničnih primerov v Sloveniji. Pri diagnostičnih posegih pa bi lahko zasebni zdravniki opravili 52.468 dodatnih diagnostičnih posegov.
Dr. Tina Bregant, mlada zdravnica je povedala, da: »Mladi zdravniki odločno nasprotujejo centralizaciji zdravstva, saj ta prinaša razpad primarnega zdravstva in premik zdravljenja v večja središča, sekundarne in terciarne zdravstvene centre ter njihovo preobremenitev. Prav tako mladi zdravniki nasprotujemo diskriminaciji mladih specialistov z odvzemom nosilnosti zdravstvene dejavnosti, ki ga uvaja predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti. Slednje bo pripeljalo do ohromitve zdravstvene dejavnosti, kjer so v tem trenutku ravno mladi zdravniki z licenco nosilci zdravstvene dejavnosti.«
Dr. Tina Bregant je tudi opozorila, da bo predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti dodatno spodbudil premik mladih specialistov v večje centre, kar bo zmanjšalo priliv novih zdravnikov v periferne, sicer že tako deficitarne, zdravstvene ustanove. Prav tako je med mladimi zdravniki zaznati vse več odločitev, da svoje delo nadaljujejo v tujini.
Gradivo za novinarje (PDF)
