Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Izredna seja Skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

23.09.2016 14:53

V Ljubljani, 23. september 2016 - Včeraj je Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije na izredni seji sprejela deklaracijo, ki prinaša priporočila zbornice za izhod javnega zdravstva iz krize.

Skupščinski poslanci in drugi udeleženci so se na izredni seji z minuto molka poklonili umorjenemu zdravniku Luisu Guillermu Martinezu Bustamanteju. Zdravniki so opozorili, da so razmere v zdravstvu že dalj časa zaostrene in se še poslabšujejo, kar se kaže v nezadovoljstvu bolnikov, zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Izredna seja skupščine je minila v zaskrbljenosti zaradi pojava tudi najhujših oblik nestrpnosti in agresije v zdravstvenih ustanovah. Stanje v zdravstvenih ustanovah terja takojšnjo poglobljeno razpravo o položaju zaposlenih v zdravstvu. Deklaracija je v tem kontekstu poziv k razumu, pogovoru in hitremu ukrepanju, politiki pa nedvoumno sporoča, da ni opravičila za desetletno zamujanje z reformo. »Razmere v zdravstvu se poslabšujejo, ukrepov in reforme pa ni,« je opozoril predsednik zbornice prim. Andrej Možina, dr. med. Zdravniki po njegovih besedah zato vse težje opravljajo svoje glavno poslanstvo – zdravljenje bolnikov.

Zbornica kot ukrep za izboljšanje dostopnosti do opreme in storitev predlaga stalno vpeljevanje sistemskih vzpodbud za ohranjanje in razvoj državnega in zasebnega dela izvajalcev. Prav slaba dostopnost po mnenju zbornice vodi v privatizacijo najslabše vrste. Med ukrepi je tudi predlog za dvig prispevne stopnje za zdravstvo, ki bi zagotovil denar za dodatno zdravljenje bolnikov. Sledi mu poziv k premestitvi določb o najdaljših čakalnih dobah iz zakona o pacientovih pravicah v Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z namenom, da se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) trajno zaveže k ustreznemu načrtovanju finančnih sredstev.

Prim. Andrej Možina je poudaril, da zdravstvo brez dodatnih finančnih sredstev ne bo moglo iziti iz krize, saj je že preveč sestradano. Potrebo po dodatnem denarju za zdravstvo je izpostavil tudi predsednik skupščine mag. Marko Bitenc, dr. med. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj pa je ocenil, da bi za začetek zadoščalo, če bi v zdravstvo postopno vrnili vire, ki so šli iz proračuna zdravstvenega zavarovanja v integralni proračun.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v izjavi za medije dejala, da je na sejo zbornične skupščine prišla predvsem zato, da prisluhne širšemu krogu zdravnikov. Pojasnila je, da ne zavrača predloga za dvig prispevne stopnje, saj predstavlja eno od možnih poti do dolgoročno stabilnega financiranja zdravstva.

Predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, dr. med., je pozdravil zbornično deklaracijo, saj so zdravniki po njegovih besedah nosilci zdravstvenega varstva in jim zato velja vselej prisluhniti. Kot je dejal v izjavi za medije, še vedno ne ve ničesar o vsebini ukrepov, ki jih napoveduje ministrica. Znova je izrazil upanje, da bo ministrstvo predlog sprememb zakonodaje poslalo v javno obravnavo najkasneje decembra. Če do tega ne bo prišlo, bi pričakoval odstop ministrice.

Na področjih, kjer ZZZS financira realizacijo vseh programov, zbornica poziva k ukrepom za povečanje dostopnosti do diagnostike in terapij v okviru izvajalcev javne zdravstvene službe: državnih oz. občinskih in zasebnih.

V deklaraciji Zdravniška zbornica Slovenije predlaga tudi srednjeročne ukrepe, med katerimi prednjači poziv k pripravi nove zakonodaje po področjih. Zbornica se zavzema za popolnoma nove zakone o zdravstvenem zavarovanju, o zdravstveni dejavnosti in o zdravstvenem varstvu. Zavzema se za povečanje odgovornosti in pooblastil vodstev bolnišnic ter okrepitev nadzora, zdravnike pa naj bi se izvzelo iz zdajšnjega sistema javnih uslužbencev. Opozarja tudi na potrebo po ustrezni zakonodaji za farmacevte, medicinske sestre, fizioterapevte, delovne terapevte in babice.

Deklaracija je kritična do zdravstvene politike. Po mnenju mag. Marka Bitenca nobeden od zakonov, ki so trenutno v pripravi za obravnavo ali v obravnavi, ne bo mogel odpraviti krize v zdravstvu. Vsi pokazatelji potrjujejo, da je ključni problem javnega zdravstva finančna podhranjenost, ob neustreznem upravljanju zdravstvenega sistema pa se negativni učinki še povečujejo, navaja deklaracija. V Sloveniji, ki se uvršča med razvitejše države, ni nobenega pravega razloga, da državljani ne bi bili deležni pravočasne in kakovostne zdravstvene oskrbe.

Deklaracija ZZS za izhod javnega zdravstva iz krize