Prenos napredovanj in možnost višje uvrstitve v plačni razred

Delodajalec lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, če javni uslužbenec izpolnjuje vse naslednje pogoje:

1. Ima najmanj toliko let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih, kot bi jih v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZSTSPJS potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor ga predstojnik višje uvrsti.

    

   Dodajamo tabelo iz Navodil ministrstva, iz katere je razvidno zahtevano število let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih za določeno število plačnih razredov napredovanj:

   

    

   Iz Navodila Ministrstva še izhaja, da bodo kriteriji za primerljive delovne izkušnje izoblikovani naknadno.

    

2. Ima posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.

    

3. So v letnem finančnem načrtu zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela.

To možnost ima delodajalec na voljo le ob zaposlitvi, ne pa tudi med trajanjem delovnega razmerja. Iz Navodil ministrstva izhaja, da se lahko v tem primeru določitev višjega plačnega razreda uporabi za:

• osebe, ki se prvič zaposlijo v javnem sektorju,
• javne uslužbence, ki že delajo v javnem sektorju in se zaposlijo pri drugem delodajalcu v javnem sektorju,
• javne uslužbence, ki ostanejo pri istem delodajalcu, vendar se morajo prijaviti na javni natečaj ali javno objavo prostega delovnega mesta in tako sklenejo pogodbo za drugo delovno mesto.

Ministrstvo ob tem poudarja, da se lahko možnost višje uvrstitve torej uporablja tudi v primeru notranjih premikov v okviru istega delodajalca ali pri prehodu k drugemu delodajalcu v javnem sektorju.

Tako pridobljeni plačni razredi se štejejo za napredovanje. To pomeni, da se ob pridobitvi plačnih razredov napredovalno obdobje prekine in začne teči znova.

Delodajalec lahko javnega uslužbenca uvrsti višje tudi s soglasjem pristojnega organa, in sicer tako ob zaposlitvi kot ob premestitvi, sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto pri istem ali drugem delodajalcu ali med trajanjem pogodbe o zaposlitvi.

Soglasje poda:

• minister za zdravje za javne uslužbence pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, financer pa država ali ZZZS;
• župan v soglasju s soglasjem ministra za zdravje za javne uslužbence pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost (če ima zavod več ustanoviteljic – občin, je potrebno soglasje vseh);
• minister za zdravje za javne uslužbence, zaposlene pri ZZZS.

S soglasjem je mogoče javnega uslužbenca uvrstiti:

a. V plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, če izpolnjuje pogoje:

1. Ima posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.
2. So v letnem finančnem načrtu zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela.

b. V plačni razred, ki je od šest do največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, če izpolnjuje pogoje:

1. Ima posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.
2. So v letnem finančnem načrtu zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela.
3. Ima najmanj tretjino let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih, kot bi jih v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZSTSPJS potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor predlaga predstojnik višjo uvrstitev.

Dodajamo tabelo iz Navodil ministrstva, iz katere je razvidno zahtevano število let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih za določeno število plačnih razredov napredovanj:

Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi s soglasjem pristojnega organa, se ne štejejo za napredovanje, se pa prenašajo na delovno mesto ali naziv v istem ali nižjem tarifnem razredu, če gre za sorodno delovno mesto pri istem delodajalcu. Ob tovrstni višji uvrstitvi se napredovalno obdobje ne prekine.

Hkrati velja omejitev, da število uslužbencev pri uporabniku proračuna, ki se lahko v posameznem letu s soglasjem pristojnega organa uvrstijo v višji plačni razred, ne sme presegati 10 % uslužbencev v posamezni plačni podskupini in skupaj ne 10 % zaposlenih pri uporabniku proračuna 1. januarja v tekočem letu. Pri tem je lahko največ 30 odstotkov javnih uslužbencev, ki se bodo uvrstili višje na tej podlagi, novo zaposlenih.