Ostali načini prijave
Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.
Prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju so urejene v 30. členu ZIntPK. Javni sektor so v skladu z ZIntPK državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, Banka Slovenije, druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pravne osebe, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, javna podjetja, gospodarske družbe in druge pravne osebe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost.
Prepovedano je sprejemanje daril ali drugih koristi (v nadaljevanju: daril) s strani uradnih oseb (in njihovih družinskih članov) v zvezi z opravljanjem njihove funkcije, ali javne službe, ali v zvezi z njihovim položajem uradne osebe. Uradne osebe so v skladu z ZIntPK funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, uslužbenci, zaposleni v Banki Slovenije, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.
Če ne gre za dovoljeno darilo (podrobneje opredeljena v desnem razdelku), je uradna oseba dolžna darovalca opozoriti na prepoved sprejemanja daril in zavrniti ponujeno darilo, enako je dolžan zavrniti darilo tudi družinski član uradne osebe. Če darovalec pri darilu vztraja, je uradna oseba oziroma njen družinski član darilo dolžna izročiti delodajalcu uradne osebe.
Pravilnik določa, da prejemnik ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem dela, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti.
Pravilnik pri tem določa, da so protokolarna darila darila, ki jih podarijo predstavniki drugih državnih organov, drugih držav in mednarodnih organizacij ter institucij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah,
Priložnostna darila manjše vrednosti pa so darila, ki se jih tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njihova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 eurov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.
Pravilnik v 5. členu tudi ureja dolžnost javnega uslužbenca, da izpolni posebni obrazec, v kolikor mu želi darovalec izročiti darilo v zvezi z opravljanjem službe, pa ne gre za darilo zanemarljive vrednosti. Darila zanemarljive vrednosti pa so darila, katerih vrednost ne presega 50 eurov.
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v nasprotju z določbami 30. člena ZIntPK sprejme darilo v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem.
Uradna oseba ali njen družinski član pa lahko v imenu organa, pri katerem dela, sprejme protokolarno darilo, ki ne glede na vrednost postane last njenega delodajalca. Kot protokolarna se štejejo darila, ki jih dajo tuje ali domače pravne ali fizične osebe ob službenih dogodkih.
Uradna oseba lahko sprejme tudi darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njegova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 eurov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.
Ne glede na morebitni obstoj okoliščin iz gornjega razdelka pa uradna oseba ali njen družinski član ne sme sprejeti darila:
- če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje;
- če je to prepovedano po drugem zakonu ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
- če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni boni in drage kovine;
- če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.