Posredovanje zdravstvene dokumentacije

Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS, 35/24, 32/25 – ZZDej-N in 40/25 – ZPPKZD, v nadaljevanju: ZZdrS) v 54. členu določa:

»V primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, mora zdravnik oziroma zdravstveni zavod na novo izbranemu zdravniku na podlagi pisnega pooblastila bolnika posredovati vso zdravstveno dokumentacijo o bolniku.«

Citirani člen je relevanten tako za izvajalce zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži kot za tiste zunaj nje.

Za izvajalce zdravstvene dejavnosti prenos zdravstvene dokumentacije ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ in 32/25, v nadaljevanju: ZZDej).

3.č člen

Izvajalec zdravstvene dejavnosti o predvidenem prenehanju opravljanja zdravstvene dejavnosti obvesti paciente in ministrstvo, pristojno za zdravje, najmanj 90 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja zdravstvene dejavnosti, pri čemer ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predlaga tudi izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bo nadaljeval zdravstveno obravnavo pacientov in prevzel njihovo zdravstveno dokumentacijo v fizični in elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik zdravstvene dokumentacije). Na podlagi obvestila iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in v odločbi o odvzemu dovoljenja določi prevzemnika oziroma prevzemnike zdravstvene dokumentacije in rok, do katerega izvajalec zdravstvene dejavnosti prevzemnikom zdravstvene dokumentacije preda vso zdravstveno dokumentacijo. Če pacient pred predajo dokumentacije iz prejšnjega stavka v skladu s petim odstavkom 51. člena tega zakona izbere drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti in o tem obvesti izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bo prenehal z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, ta ne glede na določitev prevzemnika zdravstvene dokumentacije zdravstveno dokumentacijo pacienta preda novo izbranemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Kadar prevzemnik zdravstvene dokumentacije ni določen, zdravstveno dokumentacijo najpozneje v 15 dneh po obvestilu ministrstva, pristojnega za zdravje, prevzame NIJZ. Prevzemnik zdravstvene dokumentacije v 15 dneh od prevzema obvesti pacienta o prevzemu njegove zdravstvene dokumentacije, zagotovi ustrezno hrambo in zavarovanje ter nosi stroške hrambe in zavarovanja zdravstvene dokumentacije.

Kadar zdravstveno dokumentacijo v skladu s prejšnjim odstavkom prevzame NIJZ, prevzeto dokumentacijo hrani v fizični obliki ali zagotovi zanesljivo pretvorbo (digitalizacijo) v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, in prenos zdravstvene dokumentacije v Centralni register podatkov o pacientu (v nadaljnjem besedilu: CRPP), in sicer za zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki je živ in ga je mogoče iz dokumentacije zanesljivo določiti, njegovi podatki pa se nahajajo v CRPP. NIJZ v času hrambe dokumentacije v fizični obliki pacientu omogoči seznanitev z zdravstveno dokumentacijo v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in na podlagi obvestila pacienta o izbiri drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu s petim odstavkom 51. člena tega zakona zdravstveno dokumentacijo preda novo izbranemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Zdravstveno dokumentacijo NIJZ hrani v skladu z roki hrambe, ki jih zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, določa za zdravstveno dokumentacijo v CRPP. Ne glede na prejšnji stavek NIJZ zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki ni v CRPP ali se ga ne da določiti, hrani tri leta po prevzemu zdravstvene dokumentacije.

Ob izteku rokov hrambe iz prejšnjega odstavka NIJZ z izvirno zdravstveno dokumentacijo ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

V 44.i členu ZZDej pa je določeno, da koncesionar, ki preneha z opravljanjem koncesijske dejavnosti, izroči vso zdravstveno dokumentacijo javnemu zdravstvenemu zavodu ali začasnemu prevzemniku koncesije:

Koncesijska pogodba preneha:
-        s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
-        s smrtjo koncesionarja,
-        s stečajem ali zaradi drugega načina prenehanja koncesionarja,
-        z odpovedjo pogodbe iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi,
-        če je pravnomočno koncesijska odločba odpravljena ali izrečena za nično,
-        v primeru odvzema koncesije,
-        s sporazumom.

Koncedent lahko v primeru prenehanja koncesijske pogodbe, če javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja koncesijske dejavnosti, do odločitve o novem koncesionarju določi začasnega prevzemnika koncesije med obstoječimi koncesionarji, vendar največ za dobo enega leta. Če drug koncesionar ne more začasno prevzeti koncesije, koncedent določi kot začasnega prevzemnika koncesije drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te zdravstvene dejavnosti. Za čas prevzema koncesije na podlagi tega odstavka sklene koncedent z začasnim prevzemnikom koncesije pogodbo, s katero uredi začasno opravljanje koncesijske dejavnosti.

V primeru prenehanja koncesijske pogodbe koncesionar izroči vso zdravstveno dokumentacijo javnemu zdravstvenemu zavodu ali začasnemu prevzemniku koncesije iz prejšnjega odstavka.

Dodatne informacije v o prenosu zdravstvene dokumentacije v tem primeru so dane v odgovorih na pogosta vprašanja spodaj.

Za izvajalce zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži (tj. javne zdravstvene zavode in koncesionarje) so glede posredovanja zdravstvene dokumentacije relevantna tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: pravila).

Glede na to, da z drugimi predpisi ni urejeno posredovanje zdravstvene dokumentacije med izbranim osebnim zdravnikom in napotnim zdravnikom, Oddelek za pravne zadeve svetuje, da zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti zunaj javne mreže, postopajo na smiselno enak način, kot ga določajo pravila:

1. Drugi odstavek 178. člena pravil, ki ureja napotitev pacienta k napotnemu zdravniku s strani njegovega osebnega zdravnika, določa:

»Osebni zdravnik ob napotitvi seznani napotnega zdravnika z napotno diagnozo, strokovno obrazložitvijo in vso zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na zdravstveno stanje zavarovane osebe, ki je razlog za napotitev in je potrebna za izvedbo zdravstvene storitve.«

2. Četrti odstavek 178. člena pravil, ki ureja posredovanje izvida napotnega zdravnika izbranemu osebnemu zdravniku pacienta, določa:

»Napotni zdravnik po opravljeni zdravstveni storitvi posreduje zavarovani osebi in osebnemu zdravniku pisni izvid, ki vsebuje diagnostične in druge podatke o opravljeni zdravstveni storitvi, mnenje o zdravstvenem stanju in predlog o nadaljnji zdravstveni obravnavi zavarovane osebe. Napotni zdravnik posreduje izvid v roku, ki je določen za izdajo strokovnega mnenja oziroma izvida po specialistični obravnavi z zakonom, ki ureja pacientove pravice.*«

* Pacient prejme izvid takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh po opravljeni zdravstveni storitvi, razen če je strokovno utemeljeno, da je rok za izdajo izvida daljši oziroma krajši. V nujnih primerih, tudi v primerih suma na maligno obolenje oziroma tekom zdravljenja malignega obolenja, se izvid pacientu izda takoj (18. člen Zakona o pacientovih pravicah).

3. 195. člen pravil, ki ureja odpust pacient iz bolnišničnega zdravljenja, določa:

»Napotni zdravnik, ki odpusti zavarovano osebo iz bolnišničnega zdravljenja, ob odpustu posreduje njenemu osebnemu zdravniku pisno poročilo, ki vsebuje podatke o diagnozi, opravljenih zdravstvenih storitvah, opis kliničnega statusa zavarovane osebe ob odpustu ter navodila za nadaljnje zdravljenje in ravnanje, vključno s potrebnimi medicinskimi pripomočki, zdravili in živili.«

4. 236. člen pravil ureja postopek posredovanja zdravstvene dokumentacije pacienta, ki uveljavlja pravico do zdravniške odsotnosti, s strani osebnega zdravnika k izbranemu zdravniku oz. zdravstveni komisiji ZZZS in določa:

»Predlog ali zahtevo za presojo ocene osebnega zdravnika, zdravstveno in drugo dokumentacijo pregleda imenovani zdravnik in po potrebi zahteva od osebnega zdravnika njeno dopolnitev ali obrazložitev.«

Tehnična navodila za varno elektronsko pošiljanje zdravstvene dokumentacije imenovanemu zdravniku oz. komisiji ZZZS so dostopna na https://partner.zzzs.si/e-poslovanje/elektronski-predlog-imenovanemu-zdravniku-epiz/.

Prav tako so pomembna navodila ZZZS za uresničevanje pravice zavarovanih oseb do izbire osebnega zdravnika, v katerih je med drugim zapisano:

»Za prenos zdravstvene dokumentacije ob izbiri novega izbranega osebnega zdravnika (v nadaljevanju: IOZ) posebna privolitev pacienta ni potrebna in zadošča pacientova podpisana izjava o novi izbiri IOZ. Zaprosilo za posredovanje zdravstvene dokumentacije od prejšnjega IOZ k novemu praviloma poda novo izbrani osebni zdravnik, lahko pa tudi zavarovana oseba sama. Če zaprosilo za posredovanje zdravstvene dokumentacije poda novo izbrani IOZ, bo informacijo o prejšnjem IOZ pridobil iz informacijskega sistema ZZZS  s funkcijo Branje podatkov o izbranem osebnem zdravniku. Vpogled v podatke o prejšnji izbiri IOZ lahko izvede novo izbrani IOZ, vpogled pa je omogočen tudi za uporabniške skupine (uporabniki PK); Drugi zdravstveni delavci, Medicinske sestre in DMS - Referenčna ambulanta.

Če zaprosilo za posredovanje zdravstvene dokumentacije od prejšnjega IOZ novo izbranemu IOZ poda zavarovana oseba sama, se dokumentacija ne vroča zavarovani osebi, temveč jo je potrebno poslati novo izbranemu IOZ.

Prejšnji IOZ zavarovane osebe lahko v primeru dvoma (če npr. zaprosilo poda zavarovana oseba, ni pa od ZZZS še prejel podatka o prekinjenih izbirah) preveri, ali je bila nova izbira že izvedena (npr. z. vpogledom v podatke v sistem on-line, z ustrezno izjavo novega IOZ, lahko kontaktira novega IOZ po telefonu ipd.).«

40. člen Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20, v nadaljevanju: ZPacP) ureja pacientovo pravico do drugega mnenja:

»(1) Drugo mnenje lahko na zahtevo pacienta poda zdravnik na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.

[…]

(4) Zdravnik poda drugo mnenje na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije, lahko pa opravi tudi pregled pacienta ali opravi oziroma predlaga dodatne zdravstvene storitve.

(5) Zdravstveno dokumentacijo, ki je podlaga za drugo mnenje, lahko zdravniku, ki bo podal drugo mnenje, posreduje na zahtevo pacienta lečeči zdravnik ali pacient sam.«

Nadalje je relevanten tudi 44. člen ZPacP, ki določa:

»(1) Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju.

(2) S pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki morajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(3) Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov je za potrebe zdravljenja dopustna tudi na podlagi pacientove privolitve ali privolitve oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno obravnavo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi.

(4) Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene obravnave je dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno obravnavo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski člani, razen če je pacient to pisno prepovedal.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko uporabo pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene obravnave določa zakon.

(6) Privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov po tretjem in četrtem odstavku tega člena ni potrebna:

-        če za namene epidemioloških in drugih raziskav, izobraževanja, medicinskih objav ali druge namene pacientova istovetnost ni ugotovljiva,

-        če za namene spremljanja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave pacientova istovetnost ni ugotovljiva,

-        kadar prijavo zdravstvenega stanja zahteva zakon,

-        kadar se zaradi potreb zdravljenja podatki posredujejo drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti,

-        kadar to določa drug zakon.

(7) Osebni podatki, ki se obdelujejo v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

(8) Pacient ima pravico določiti osebe, ki se lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje, če to ni v nasprotju z zakonom. Pravica iz tega odstavka se uresničuje na način in pod pogoji, ki jih določa 45. člen tega zakona.

Smernice IP pojasnjujejo, da je posredovanje osebnih podatkov pacienta med izvajalci zdravstvenih storitev zaradi potreb zdravljenja dopustno na podlagi 4. alineje šestega odstavka 44. člena ZPacP. Več o Smernicah si lahko preberete pri odgovorih na vprašanja spodaj.

To se ne zahteva, je pa priporočeno s strani Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: IP).

Iz mnenja IP št. 0712-937/2007/2, z dne 22. 10. 2007 namreč izhaja:

»Prav tako pošiljatelj ni kršil določb ZVOP-1, ker vam pošte ni poslal priporočeno. Nikjer namreč ni določeno, da se morajo osebni podatki pošiljati priporočeno, z vidika zavarovanja osebnih podatkov je pomembno le, da je pisemska ovojnica neprosojna ter da je ni mogoče odpreti brez vidnih poškodb.«

V omenjenem primeru pismo z zdravstvenimi osebnimi podatki (ki je prispelo odprto) ni bilo poslano priporočeno. IP ni ugotovil kršitve zaradi pošiljanja po navadni pošti, opozoril pa je, da gre lahko za kaznivo dejanje s strani tistega, ki je odprl pismo. Opozarjamo, da je bilo to mnenje izdano pred uveljavitvijo Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov  (v nadaljevanju: GDPR), vendar podobno stališče izhaja iz mnenja IP št. 0712-1/2019/2406 z dne 04. 11. 2019 (tj. po uveljavitvi GDPR):

»V zvezi z vašim primerom pojasnjujemo, da splošni predpisi s področja varstva osebnih podatkov izrecno in konkretno ne urejajo pravil o načinu pošiljanja klasičnih poštnih pošiljk. V konkretnem primeru se strinjamo z vami, da bi bilo primerneje, če se tako pošiljko naslovi na točno določeno pristojno osebo ali pristojno organizacijsko enoto pri delodajalcu, ker se s tam zmanjša možnost za neutemeljeno in prekomerno obdelavo osebnih podatkov v sami organizaciji. To bi bil primer dobre prakse. Posebno označevanje zaupnosti vsebine pošiljke praviloma ni potrebno, če tega ne zahteva nek predpis.«  

Iz navedenega odgovora IP (odgovor se sicer nanaša na vprašanje načina označevanja pošiljk, ki vsebujejo občutljive osebne podatke) izhaja, da splošni predpisi nikjer ne urejajo načina pošiljanja. Pojasnjujemo, da taka obveznost po naših informacijah ni določena niti v posebnih predpisih, kot so ZZDej, ZZdrS, pravila, ZPacP. Na podlagi navedenega menimo, da izvajalci zdravstvene dejavnosti nimajo zakonske obveznosti pošiljanja s priporočeno pošto.

Opozarjamo pa na mnenje IP št. 07121-1/2020/2042 z dne 13. 11. 2020, iz katerega izhaja:

»Splošna pravila glede zagotavljanja varnosti so določena v členu 32 Splošne uredbe o varstvu podatkov in 24. ter 25. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov. IP-ju v tem trenutku niso znane specialne zahteve v področnih predpisih, ki bi natančno določale način zagotavljanja varnosti pri prenosu (odpremi in prejemu) originalne dokumentacije. Praviloma mora vsak izvajalec sam določiti pravila, ki preprečujejo namerno ali nenamerno izgubo, uničenje ali nepooblaščeno spreminjanje pomembnega dokumentarnega gradiva. Priporoča se pošiljanje po lastnem kurirju ali prek pogodbene dostavne službe z dokumentiranjem predaje oziroma prevzema ter sprejema dokumentacije, pošiljanje po klasični pošti najmanj na način priporočeno, sicer pa priporočeno s povratnico, vedno v zaprti in primerno zavarovani ter označeni ovojnici.«

Pri tem poudarjamo, da je šlo v zgornjem primeru za posredovanje »originalne« zdravniške dokumentacije med različnimi izvajalci zdravniške dejavnosti, kjer se po našem mnenju zahteva strožja previdnost. Menimo namreč, da je potrebno narediti distinkcijo med pošiljanjem posameznega izvida in pošiljanjem celotne zdravstvene dokumentacije, saj so v primeru izgube/uničenja slednje posledice bistveno hujše. Kljub temu izpostavljamo, da IP priporoča, da se podatke o zdravstvenem stanju pacienta (npr. izvid) pošilja priporočeno s povratnico (AR) ter na pošiljki označi, da gre za občutljive osebne podatke.

V takem primeru priporočamo, da ob prenosu zdravstvene dokumentacije sklenete primopredajni zapisnik. Z njim boste v primeru nesoglasji dokazovali celovit prenos zdravstvene dokumentacije.

V Smernicah IP je zapisano, da mora zdravnik oziroma zdravstveni zavod v primeru premestitve ali preselitve pacienta ali če pacient izbere drugega zdravnika na novo izbranemu zdravniku na podlagi pisnega pooblastila pacienta posredovati vso zdravstveno dokumentacijo o bolniku.

Tako se, če pacient izbere drugega zdravnika, pomembna zdravstvena dokumentacija obvezno preda zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje. Lahko pa se prenese tudi vsa ostala zdravstvena dokumentacija, tj. tudi tista, ki s strani prejšnjega izbranega zdravnika ni bila ocenjena kot pomembna, če pacient tako želi. Dokumentacija se posreduje v originalu in je novo izbranemu zdravniku ne preda pacient sam, pač pa to stori trenutni upravljavec zbirke (npr. javni zdravstveni zavod ali zdravnik zasebnik). To izhaja tudi iz dejstva, da oba zakona zavezujeta zdravnike in izvajalce zdravstvenih storitev, ne pa pacientov.

Iz Navodil ZZZS za uresničevanje pravice zavarovanih oseb do izbire osebnega zdravnika izhaja, da za prenos zdravstvene dokumentacije ob izbiri novega izbranega osebnega zdravnika (v nadaljevanju: IOZ) posebna privolitev pacienta ni potrebna, temveč zadošča že pacientova podpisana izjava o novi izbiri IOZ. Pravila se nanašajo zgolj na izvajalce znotraj javne zdravstvene mreže, vendar se lahko smiselno uporabijo tudi za izvajalce zunaj javne mreže (če obstaja podpisana izjava pacienta o novi izbiri IOZ, potem osebni zdravnik ne potrebuje posebne privolitve pacienta).

V zvezi s tem, kdo lahko zaprosi za posredovanje zdravstvene dokumentacije ob izbiri novega IOZ, Navodila določajo, da lahko to prošnjo poda novo izbrani osebno zdravnik, lahko pa tudi zavarovana oseba sama. Pri slednjem velja izpostaviti, da se dokumentacija, če zaprosilo za posredovanje zdravstvene dokumentacije od prejšnjega IOZ novo izbranemu IOZ poda zavarovana oseba sama, ne vroča zavarovani osebi, temveč jo je potrebno poslati novo izbranemu IOZ.

Oddelek za pravne zadeve izpostavlja, da Direktiva 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (v nadaljevanju: direktiva) v 3. členu vsebuje definicijo zdravstvene dokumentacije. Skladno z direktivo je zdravstvena dokumentacija vsak dokument s kakršnimi koli podatki, ocenami ali informacijami o pacientovem stanju in razvoju njegovega zdravstvenega stanja v procesu oskrbe.

Ker v slovenski zakonodaji ni moč najti jasne definicije zdravstvene dokumentacije Oddelek za pravne zadeve meni, da je pri razlagi termina zdravstvena dokumentacija, ki ga uporabljajo različni slovenski zakoni oz. predpisi, skladno z načelom lojalne razlage potrebno slediti definiciji, ki jo podaja direktiva.  Zdravstvena dokumentacija torej vključuje vse pisne dokumente, računalniške elektronske informacije, radiološke filme in posnetke, laboratorijske rezultate, video, avdio posnetke in druge oblike informacij, ki se nanašajo na zdravstveno stanje pacienta.

Primer: Izvajalec zdravstvene dejavnosti naredi kopijo zdravstvenega kartona pacienta. Tudi to kopijo zdravstvenega kartona pacienta je skladno z definicijo iz direktive treba šteti za zdravstveno dokumentacijo pacienta.

Glede na navedeno je v primeru, ko slovenski predpis govori o posredovanju zdravstvene dokumentacije, to mogoče razumeti, da lahko izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki mora posredovati dokumentacijo, naredi na dva načina:

1. Posreduje »originalno verzijo« zdravstvene dokumentacije.

2. Posreduje »kopijo originalne verzije« zdravstvene dokumentacije.

Izjemoma mora oz. sme izvajalec poslati zgolj »originalno verzijo« ali »kopijo originalne verzije« zdravstvene dokumentacije, če iz predpisov oz. navodil pristojnih organov tako izhaja.

Primer: V primeru zamenjave izbranega osebnega zdravnika se zdravstvena dokumentacija posreduje v »originalu«. To izhaja iz okoliščine, da dosedanji izbrani osebni zdravnik pacienta nima več pravne podlage za obdelavo zdravstvene dokumentacije pacienta, zato je tako z vidika zakonitosti obdelave osebnih podatkov kot z vidika načela celovitosti in točnosti osebnih podatkov potrebno, da se zdravstvena dokumentacija posreduje v »originalu«.