V kolikor ZZZS v okviru nadzora ali izven njega ugotovi, da obstojijo znaki prekrška (npr. prekršek iz Uredbe) lahko začne prekrškovni postopek.

Zakon o prekrških (ZP-1, dostopen preko spletne strani PISRS: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537) je temeljni zakon, ki ureja prekrške, pri čemer ZP-1 določa:

• splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje,
• splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške,
• postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških.

ZP-1 v 50. členu določa, da se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ (npr. ZZZS) v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga.

ZZZS, kot prekrškovni organ, po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Če ZZZS, kot prekrškovni organ, ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek).

14. člen Zakona o prekrških določa, da je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.

Če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil.

Ne glede na navedeno pa pravna oseba ni odgovorna za prekršek, če dokaže, da je bil prekršek storjen:

- z namenom škodovanja tej pravni osebi, ali
- z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.

15. člen Zakona o prekrških določa, da je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Odgovorna oseba je tudi tista oseba, ki je pri navedenemu subjektu pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek.

Šteje se, da je za izvajanje dolžnega nadzorstva pooblaščen vodstveni organ (npr. poslovodja v d.o.o.), za dolžno nadzorstvo nad vodstvenim organom pa nadzorni organ, razen če dokaže, da je bila odgovornost za izvajanje dolžnega nadzorstva s pravnim aktom prenesena na drugo osebo ali organ. Če ima vodstveni ali nadzorni organ več članov, je za izvajanje dolžnega nadzorstva odgovoren vsak član posebej, razen če dokaže, da je bila ta odgovornost s pravnim aktom naložena le posameznim članom ali ožji skupini članov.

15.a člen Zakona o prekrških nadalje določa, da je odgovorna oseba odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.

Odgovornost odgovorne osebe za prekršek ne preneha, če ji je prenehala zaposlitev ali ni več druge pravne podlage za delo v pravni osebi ali zanjo, za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za državni organ ali samoupravno lokalno skupnost, kakor tudi ne, če je subjekt, pri katerem je delovala odgovorna oseba, prenehal obstajati ali opravljati dejavnost ali če ni več pogojev za ugotavljanje njegove odgovornosti za prekršek.