Koordinacija zdravniških organizacij (Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, v nadaljevanju KZO) izraža jasno in nedvoumno podporo stališču Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME RS), ki je ob obravnavi Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) opozorila na resna etična, strokovna in družbena tveganja, ki jih predlog zakona prinaša. Komisija, kot posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, je v svojem mnenju izpostavila, da predlagani zakon uvaja radikalno spremembo v odnosu do življenja in smrti, ki bistveno presega obstoječe pravne, etične in medicinske okvire.
KZO deli ključno opozorilo Komisije, da ZPPKŽ postavlja zdravnike v središče postopka končanja življenja, s čimer od njih zahteva dejanja, ki so v neposrednem nasprotju z bistvom medicinske etike, torej varovanjem življenja, lajšanjem trpljenja in spoštovanjem dostojanstva pacienta do naravne smrti. Tako ravnanje je v nasprotju z dolgoletnimi temelji zdravniške poklicne etike in mednarodnimi etičnimi standardi, ki jih zastopa tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA).
KZO ponovno poudarja, da pomoč pri samousmrtitvi ni skladna z zdravniškim poslanstvom, temveč predstavlja prelom etičnih standardov, ki zdravnika zavezuje k spoštovanju življenja v vseh njegovih fazah. V večini držav in v zdravniških kodeksih, tudi v Sloveniji, sta dejanje namernega končanja življenja in pomoč pri tem jasno zavrnjeni kot neetični.
Kakovostna paliativna oskrba je tista pot, ki zagotavlja dostojanstvo in sočutno podporo bolnikom v zadnji fazi življenja. Slovenija potrebuje okrepitev paliativne medicine, ne uvedbe zakonodaje, ki normalizira prekinitev življenja oz. samousmrtitev. Subjektivna relativnost trpljenja, kot jo izpostavlja ZPPKŽ, v kombinaciji z demografskimi, socialnimi in ekonomskimi dejavniki, prinaša nevarnost pritiska na najranljivejše skupine, predvsem starejše, osamljene, dolgotrajno bolne in socialno odrinjene posameznike. Kot opozarja KME RS zakon ustvarja nevaren precedens in odpira vrata zlorabam, ki jih bo kasneje težko nadzorovati ali popraviti.
Koordinacija zdravniških organizacij še opozarja, da ne gre za tehnično odločitev ali še en zakon v nizu, pač pa za vprašanje, kakšno družbo si želimo: družbo življenja in sočutja ali družbo, v kateri so trpljenje, starost in ranljivost razlog za opustitev skrbi.
