Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

V nastajajočo uredbo o sežiganju odpadkov naj se zapiše čim nižje dovoljene mejne vrednosti izpustov

07.01.2022 11:59

Ljubljana, 7. januar 2022. Dve leti po zdravniškem opozorilu o onesnaževanju okolja v Soški dolini in ob sprejemanju nove uredbe o sežiganju odpadkov vas želimo zdravniki ponovno opozoriti na dejstvo, da se pri sežiganju in sosežiganju odpadkov v zrak sproščajo številne strupene snovi, ki škodujejo nosečnicam, razvoju otrok ter povzročajo številne bolezni in prezgodnje smrti, je na današnji novinarski konferenci, ki jo je pripravila Delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri Zdravniški zbornici, opozoril izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med., vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, UKC Ljubljana.

Kot je dejal, je zato nujno, da se v nastajajočo uredbo o sežiganju odpadkov zapiše čim nižje dovoljene mejne vrednosti izpustov. In opozoril, da je nesprejemljivo, da imajo sosežigalnice oziroma cementarne dovoljenja za višje mejne vrednosti izpustov strupenih snovi v ozračje, kot veljajo za sežigalnice.

Poudaril je, da v Sloveniji že sedaj dihamo onesnažen zrak in da samo v Ljubljani zaradi onesnaženega zraka letno po nepotrebnem umre več sto ljudi. Ob dodatnem onesnaženju zaradi sežiganja odpadkov pa se bo število obolelih in umrlih le še povečalo, saj so naše kotline slabo prevetrene in dim iz sežigalnic se bo ob zimskih temperaturnih obratih dolgo zadrževal v kotlinah in nas zastrupljal, je še opozoril izr. prof. dr. Brvar.
20220107_094811

Izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela in športa, UKC Ljubljana, je v uvodu pojasnila, da je bila takoj po menjavi vodstva ZZS na pobudo zdravnikov, ki so se pridružili pozivu družinske zdravnice Nevenke Mlinar, ki dela kot družinska zdravnica na enem najbolj onesnaženih slovenskih področij, ustanovljena delovna skupina za okolje pri ZZS.

»V zadnjem letu smo se redno tedensko sestajali, naš glavni cilj je bil sodelovanje s t. i. zdravstveno skupino, ki jo je imenovalo Ministrstvo za zdravje skupaj z Ministrstvom za okolje in katere naloga je bila preučiti zdravstvene posledice onesnaženja okolja v Soški dolini zaradi vplivov onesnaževal, ki nastajajo pri sosežigu odpadkov. Nekateri člani te skupine smo tudi člani delovne skupine za okolje pri Zdravniški zbornici. Ker smo se zavedali kompleksnosti vprašanja in teže objektivnega vrednotenja rezultatov, smo se povezali s katedro za javno zdravje, pot do nas pa je sam poiskal (in z veseljem smo ga sprejeli) tudi filozof dr. Škof, ki preučuje vprašanje univerzalne pravice do zraka in s tem povezane etične in politične vidike onesnaževanja okolja. Danes vam zelo konkretnih odgovorov, ki jih mogoče pričakujete, ne bomo dali, želimo pa vam predstaviti probleme in vzroke, zakaj rezultatov, ki bi jih pričakovali, ni, je povedala izr. prof. dr. Dodič Fikfak.  

Kot je v nadaljevanju pojasnila doc. dr. Andreja Kukec, dipl. san. inž. s Katedre za javno zdravje na  Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, delovanje omenjene medsektorske delovne skupine poteka v dveh podskupinah, in sicer v tehnično-tehnološki in zdravstveni podskupini.

IMG_0030»V zadnjem letu smo strokovnjaki s področja zdravja proučili osnutek poročila, ki ga je pripravila tehnično-tehnološka podskupina, in podali predloge, ki bi nam omogočali pripravo mnenja glede ocene vpliva izpostavljenosti prebivalcev na njihovo zdravje. Zavedeti se je treba, da je pri proučevanju vpliva dejavnikov tveganja v okolju na zdravje pomembna razpoložljivost in kakovost podatkov. To pomeni, da je treba za vsako snov in mešanico snovi opredeliti koncentracijo ter čas izpostavljenosti in pogostost ter trajanje končnih ravni onesnaženosti,« je dejala doc. dr. Andreja Kukec.

Pojasnila je, da če ne razpolagamo z izmerjenimi podatki, je treba, temelječ na strokovni presoji in s pomočjo matematičnih modelov, oceniti stopnjo izpostavljenosti. Pri tem potrebujemo natančne podatke o količini in sestavi odpadkov ter uporabljeni tehnologiji za sežig in/ali sosežig odpadkov, upoštevajoč geografske in meteorološke ter družbene determinante na območju proučevanja. Za oblikovanje na dokazih temelječe ocene je ključno, da strokovnjaki s področja okolja in zdravja sodelujemo.

Izr. prof. dr. Miran Brvar je razložil, da se pri sežiganju in sosežiganju komunalnih odpadkov in blata iz čistilnih naprav v ozračje sproščajo strupeni trdi delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, dioksini in furani, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki in številne težke kovine, vključno z živim srebrom, arzenom in svincem.

IMG_0005»Izpusti sežigalnic tako povzročajo rakave bolezni bezgavk, črevesja in pljuč, poleg tega pa onesnažen zrak povzroča tudi druge bolezni, kot so ateroskleroza in srčna kap, astma in kronični bronhitis, možganska kap in demenca. Izsledki številnih raziskav kažejo, da moramo znižati mejne vrednosti strupenih snovi v okolju, saj le-te ogrožajo zdravje in okolje. Zato je nujno, da v nastajajočo uredbo o sežiganju odpadkov zapišemo čim nižje dovoljene mejne vrednosti izpustov. Nesprejemljivo je, da imajo sosežigalnice oziroma cementarne še vedno dovoljenja za višje mejne vrednosti izpustov strupenih snovi v ozračje, kot veljajo za sežigalnice, hkrati pa je nadzor nad njihovim delovanjem pomanjkljiv in premalo pogost,« je povedal izr. prof. dr. Miran Brvar.

Zelo konkretno je posledice ponazorila Nevenka Mlinar, dr. med., zdravnica v ambulanti splošne medicine Deskle. »V naši splošni ambulanti v Desklah, ki se nahaja v bližini sosežigalnice Salonit Anhovo, se zdravijo mnogi, ki so zboleli zaradi vplivov okolja na njihovo zdravje. Mnogih bolezni in smrti ne bi bilo, če bi ravnali prav in ukrepali pravočasno. V obdobju od 2000 do 2019 je bilo v tej ambulanti odkritih 450 rakavih obolenj, 24 v letu 2020 in 20 v letu 2021 (brez nemelanomskih kožnih).«

Ob tem je pojasnila, da jo kot zdravnico Kodeks zdravniške etike zavezuje, da opozarja na socialne, ekonomske in okoljske dejavnike, ki vplivajo na zdravje in bolezen. »Zato je nastal zdravniški poziv odločevalcem, da se pri uvajanju tehnologij in dejavnosti v okolje zaradi nepoznavanja vseh vplivov upošteva načelo previdnosti in da se spremeni različno določene mejne vrednosti izpustov za sežigalnice in sosežigalnice. Ustanovitev delovne skupine za okolje me navdaja z upanjem, da se bo krepilo zavedanje o pomenu zdravega življenjskega okolja in da bodo odgovorni zaščitili zdravje in okolje. Da se zgodba Anhovo ne bi ponovila!« je dejala zdravnica Nevenka Mlinar.

Mag. Marina Praprotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike v Ljubljani, je izpostavila, da sta glavni »biološki« lastnosti otrok rast in razvoj, ki sta izjemno kompleksna procesa. »V času rasti nastaja ogromno novih celic, poteka njihova diferenciacija in migracija, med njimi se vzpostavljajo številne povezave. Vsak od teh procesov je strogo nadzorovan in obenem zelo občutljiv za vplive onesnaževal iz okolja. Vse več eksperimentalnih in epidemioloških raziskav potrjuje, da toksini iz okolja neugodno vplivajo na razvoj številnih organov, tudi možganov. Onesnaževala iz okolja dokazano neugodno vplivajo tudi na plod, saj številna prehajajo skozi placento,« je opozorila mag. Marina Praprotnik.

Pojasnila je, da imajo otroci, ki živijo v bližini sežigalnic, bistveno večje tveganje za nastanek nevroloških bolezni, bolezni dihal, astme, povečano je tveganje za prirojene bolezni srca in sečil. In izpostavila: »Toksini iz okolja povečajo tudi tveganje za nastanek nekaterih vrst raka. Trdni delci – ultrafini delci –  lahko vstopajo tudi v DNK, vplivajo na izražanje genov in povzročajo spremembo dedne zasnove, ki se lahko prenaša tudi na potomce. Izpostavljenost onesnaževalom v tem ranljivem obdobju lahko oslabi tudi razvoj imunskega sistema. Posledično potekajo okužbe v težji obliki pri otrocih, ki živijo v onesnaženem okolju, kamor sodi tudi bližina sežigalnic. Poveča se tveganje za nastanek številnih bolezni, tudi avtoimunskih.«

Ana Mavrič, dr. med., je zato opozorila, da mora sežig predstavljati skrajno izbiro ravnanja z odpadki in mora biti izveden v sežigalnicah s tehnologijo, ki omogoča najmanjše izpuste škodljivih snovi v zrak, vodo in tla. Naštela je tudi, katere so nujne dopolnitve predloga Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov:

-        Koncesije za sežig komunalnih odpadkov je treba podeljevati na podlagi natančnih izračunov in projekcij. Sežig mora biti del celovitega načrta upravljanja z odpadki. Zaradi okoljskih in zdravstvenih tveganj je treba preprečiti sežig odpadkov, ki presega nujne nacionalne potrebe.

-        Pri podeljevanju koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov morajo izbirni kriteriji temeljiti na okoljski varnosti, varnosti tehnoloških rešitev in primernosti lokacije, pri čemer je treba upoštevati vreme, relief, bližino kmetijskih zemljišč, vodnih virov, obstoječe stanje okolja, poseljenost in strukturo prebivalstva (otroke, bolne). Trenutna merila izbora za koncesionarje so neustrezna in ne spodbujajo k zmanjševanju okoljskih vplivov.

-        V celoti je treba uveljavitvi Evropske zahteve za sežiganje odpadkov, ki so bile posodobljene v letu 2019 (t. i. BAT zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah). Obstoječa slovenska zakonodaja ne ustreza zahtevam Evropske komisije iz leta 2019. Državo pozivamo, da še v letošnjem letu v celoti uveljavi zahteve EU.

Kot je še izpostavila Ana Mavrič, »zdravniki uredbo razumemo na način, da bodo koncesije lahko podeljene zgolj sežigalnicam in ne napravam za sosežig. Takšna ureditev je nujna, jo pozdravljamo in mora biti v celoti upoštevana – brez izjem. Zakonodajo na področju sosežiga odpadkov pa je treba izenačiti s sežigom.«

Onesnaževalo

Enota

Slovenija sežigalnice

Zahteve EU - sežigalnice*

Potrebno znižanje

Skupni prah

[mg/m3]

10

2-5

2–5x

HCL

[mg/m3]

10

2-8

1,25–5x

NOx

[mg/m3]

200

50-180

1,1–4x

SO2

[mg/m3]

50

5-40

1,25–10x

Cd+Ti

[mg/m3]

0,05

0,005-0,02

2,5–10x

Vsota kovin

[mg/m3]

0,05

0,01-0,03

1,7–5x

Živo srebro

[mg/m3]

0,05

0,005-0,02

2,5–10x

PCDD/F+

NgTEQ/m3

0,1

0,01-0,06

1,7–10x













*V skladu z BAT zaključki iz leta 2019